Kulturni spomenik Slovenije: Razlika med redakcijama

Kulturni spomeniki lokalnega pomena so območja ali objekti, ki imajo izjemno kulturno vrednost, predstavljajo vrhunske dosežke ustvarjalnosti oziroma ključne ali redko ohranjene dokumente nekega razvojnega obdobja na lokalnem nivoju. Vpisani so v Register nepremične kulturne dediščine in razglašeni z akti o razglasitvi, ki jih na predlog strokovnjakov, to so konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, sprejme pristojni organ lokalne skupnosti in so objavljeni v Uradnem listu RS ali v uradnem glasilu lokalne skupnosti.<ref name="zvkds" />

Živa mojstrovina je nesnovna ali [[živa kulturna dediščina|živa dediščina]], ki je razglašena za kulturni spomenik. Žive mojstrovine razglasi Vlada Republike Slovenije. Razglasitev žive kulturne dediščine ovrednoti pomen nesnovne dediščine in njene nosilce. Strokovni predlog pripravijo strokovnjaki koordinatorja; to je v Sloveniji Slovenski Etnografskietnografski muzej. Potrjene primere nesnovne kulturne dediščine Ministrstvo za kulturo vpiše v register nesnovne kulturne dediščine. Prav tako se zabeležijo ljudje ali skupine, ki so nosilci nesnovne dediščine. Kasneje lahko izbrane mojstrovine, ob izpolnjevanju strogih mednarodnih kriterijev, kandidirajo za vpis na [[Unesco]]v seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), 20. člen |journal=Uradni list RS 16/2008 z dne 15. 2. 2008 |volume= |issue= |pages= |publisher= |doi= |url= }}</ref> Slovenija je na seznam svetovne nesnovne dediščine uvrstila Škofjeloški pasijon.