Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjenih 7 zlogov ,  pred 2 letoma
m
delni rv
[[Slika:Byzantiumforecrusades.jpg|upright=1.5|thumb|[[Bizantinski imperij]] in seldžuški sultanat Rum pred [[prva križarska vojna|prvo križarsko vojno]]]]
 
'''Križarske vojne''' so bili vojaški podvigi Latinske [[Rimokatoliška cerkev|rimokatoliške cerkve]] od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka. Leta 1095 je [[Papež Urban II.]] pozval na prvo križarsko vojno, katere cilj je bil kristjanom zagotoviti dostop do svetih krajev v [[Jeruzalem]]u in njegovi bližini. Za številne zgodovinarje in nekatere sodobnike, kot je bil sveti [[Bernard iz Clairvauxa]], so bile enako pomembne tudi druge vojaške operacije iz različnih verskih, ekonomskih in političnih razlogov, ki so dobile papežev blagoslov, kot je bila na primer [[križarska vojna proti Albigencem]], [[Aragonska križarska vojna]], [[rekonkvista]] in [[severne križarske vojne]].<ref name="Davies 1997 362–364">{{Harvnb|Davies|1997|pp=362–364}}</ref> Po prvi križarski vojni se je s prekinitvami 200 let dolgo bojevalo za nadzor nad [[Sveta dežela|Sveto deželo]], s še šestimi večjimi križarskimi vojnami in številnimi manj pomembnimi vojnami. Konflikta je bilo konec leta 1291, ko je padla zadnja krščanska trdnjava v Sveti deželi [[v]] [[Acre, Izrael|Akri]]; katoliška Evropa se odtlej nikoli več ni usklajeno lotila vzhoda.
 
Nekateri zgodovinarji vidijo v križarskih vojnah izključno obrambne vojne proti širitvi [[Islam]]a na Bližnjem vzhodu, drugi jih razumejo kot znak dolgotrajnega konflikta na mejah Evrope, spet drugi pa kot samozavesten in napadalen poskus širiti zahodno krščanstvo pod papeževim vodstvom. [[Bizanc]] ni bil sposoben ponovno osvojiti ozemelj, zgubljenih v arabsko-bizantinskih in bizantinsko-seldžuških vojnah, v katerih je bil ob plodno kmetijsko zemljo <ref name="JLTeall1959">{{cite book |last=Teall |first=J.L. |authorlink=J.L. Teall |year=1959 |publisher=Dumbarton Oaks Papers |title=The Grain Supply of the Byzantine Empire, 330-1025 |pages=85–94 |volume=Volume 13}}</ref> in obsežne pašne površine [[Anatolija|Anatolije]],<ref name="HansenWickham2000">{{cite book|author1=Inge Lyse Hansen|author2=Chris Wickham|title=The Long Eighth Century|url=http://books.google.com/books?id=F6FbuKU3ZAYC&pg=PA244|year=2000|publisher=BRILL|isbn=90-04-11723-7|pages=244–}}</ref> potem ko so ga seldžuški Turki porazili v bitki pri Manzikertu. Urban II. je skušal združiti Krščansko cerkev pod svojim vodstvom in v ta namen ponudil cesarju [[Aleksij I. Komnen|Aleksiju I.]] vojaško pomoč.
[[Slika:1099jerusalem.jpg|thumb|250px|Obleganje Jeruzalema leta 1099]]
 
== Predhodni križarski pohodi v 11. stoletju: ==
 
Še pred prvo križarsko vojno leta 1095 se je v drugi polovici 11. stoletja zgodil niz nepovezanih križarskih pohodov, ki jih je razglasil papež in so bili pretežno lokalnega značaja. Tekom [[rekonkvista|rekonkviste]] je v 11. stoletju prišlo do niza spopadov med kristjani in muslimani, zato je osnovni kriterij, da je nek vojaški pohod označen za križarskega, to, da je potekal pod pokroviteljstvom papeža tega obdobja, ki je razglasil sveto vojno proti nevernikom na katerem od [[Ekumenski koncil|koncilov]].