Electric Light Orchestra: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m authorlink |
m pp |
||
Vrstica 54:
Konec 1960. let je [[Roy Wood]], kitarist, vokalist in tekstopisec skupine [[The Move]], želel ustanoviti novo skupino, ki bi uporabljala violine, čele, kontrabase, trobila in pihala, ki bi dali glasbi [[klasična glasba|klasični]] zvok ter rock glasbo usmerila v smer, »kjer so [[The Beatles|Beatlesi]] prenehali«.<ref>{{cite news|author=McGee, Alan|title=ELO: The band the Beatles could have been|url=https://www.theguardian.com/music/musicblog/2008/oct/16/elo-better-than-beatles|accessdate=12. april 2017|work=[[The Guardian]]|date=16. oktober 2008|language=en}}</ref> [[Jeff Lynne]], [[frontman]] skupine [[The Idle Race]], je bil nad konceptom navdušen. Januarja 1970 je Lynne, ko je [[Carl Wayne]] zapustil skupino The Move, sprejel Woodovo drugo vabilo v skupino pod pogojem, da usmeri svojo energijo v nov projekt. Ko je Wood 12. julija 1970 Lynnovi skladbi, ki naj bi postala B-stran singla skupine The Move, dodal nekaj godal, se je nov koncept uresničil in »10538 Overture« je postala prva skladba skupine Electric Light Orchestra.<ref>{{cite web|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=754|title=10538 OVERTURE by ELECTRIC LIGHT ORCHESTRA|publisher=songfacts.com|date=|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref> Za pomoč pri financiranju nove skupine je bil med dolgimi snemanji ELO posnet še en album skupine Move, ''Message from the Country''.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/a-message-from-the-country-mw0001885671|title=The Move: Message from the Country|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> Debitantski album ELO, ''[[The Electric Light Orchestra (album)|The Electric Light Orchestra]]'', je izšel leta 1971.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/the-electric-light-orchestra-mw0000309528|title=Electric Light Orchestra: The Electric Light Orchestra|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=Mason, Stewart|language=en}}</ref> V ZDA je izšel leto kasneje pod naslovom ''No Answer''. Takšen naslov je dobil, ko je tajnik založbe poskušal priklicati britansko založbo in dobiti naslov albuma. Ker ni mogel priti v stik znjimi, je zapisal sporočilo »No Answer« (brez odgovora).<ref>{{cite news|author=Mikkelson, David|title=Electric Light Orchestra’s No Answer|url=http://www.snopes.com/music/hidden/noanswer.asp|accessdate=12. april 2017|work=snopes.com|date=20. december 2012|language=en}}</ref> »10538 Overture« je v Združenem kraljestvu postal Top 10 hit.<ref name="UK Charts"/>
Debitantski koncert skupine se je odvil 16. aprila 1972 v Greyhound Pubu v [[Croydon]]u, Surrey{{sfn|Bevan|1980|p=174}} v zasedbi Wood, Lynne, Bevan, Bill Hunt (klaviature), Andy Craig (čelo), Mike Edwards (čelo), Wilfred Gibson (violina), Hugh McDowell (čelo) in [[Richard Tandy]] (bas). Ta zasedba ni trajala dolgo. Najprej je odšel Craig, nato Wood, ki je skupino zapustil med snemanjem drugega albuma. Z njim sta odšla tudi Hunt in McDowell, ki sta skupaj z Woodom ustanovila skupino [[Wizzard]].<ref>{{cite news|author=|title=Wizzard and Move pop legend Roy Wood reveals his secret shyness|url=http://www.birminghammail.co.uk/news/local-news/wizzard-and-move-pop-legend-roy-239409|accessdate=12. april 2017|work=Birmingham Mail|date=5. april 2009|language=en}}</ref> Oba sta kot razlog za odhod navedla težave z menedžerjem, Donom Ardnom<ref name=WoodDeparture>{{cite web|title=Roy Wood talks about ELO|publisher=[[BBC]]|date=2007|language=en}}</ref> in nezadovoljivo turnejo po [[Italija|Italiji]], kjer se, zaradi prevelike jakosti zvoka električnih instrumentov, godal ni slišalo. Kljub medijskim ugibanjem, da bo skupina brez Wooda razpadla, ki je bil gonilna sila ustanovitve skupine, je Lynne prevzel vodstvo. Od stare zasedbe so ostali Bevan, Edwards, Gibson in Tandy, ki je medtem bas zamenjal s klaviaturami, prišla pa sta nova člana Mike de Albuquerque in Colin Walker, ki sta v skupini igrala bas in čelo.<ref>{{cite web
[[Slika:ELO-logo1.jpg|thumb|right|upright=0.7|Logotip skupine od 1973 do 1976. Logotip je oblikoval John Kete iz založbe United Artists Records, ki si je sposodil poteze iz logotipa [[General Electric]].]]
Nova zasedba je igrala leta 1972 na Reading Festivalu.<ref>{{cite web|url=http://www.ukrockfestivals.com/reading-72.html|title=The Twelfth National Jazz, Blues and Rock Festival: Richfield Avenue, Reading, August 11-13th 1972|publisher=ukrockfestivals.com|date=|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref> [[Odjemnik zvoka|Odjemniki zvoka]] Barcus Berry, ki jih je uporabljal godalni trio skupine, so godalom dali primerno ozvočenje na odru. Pred tem se je slišalo le električne instrumente. Leta 1973 je skupina izdala drugi album, ''[[ELO 2]]'',<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/electric-light-orchestra-ii-mw0000468889|title=Electric Light Orchestra: ELO 2|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> na katerem je izšel drugi britanski Top 10 singl in prvi singl skupine, ki se je uvrstil na ameriško lestvico, priredba [[Chuck Berry]]jeve klasike »Roll Over Beethoven«.<ref name="UK Charts"/><ref name="us#2">{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/301591/electric-light-orchestra/chart?page=1&f=379|title=Electric Light Orchestra - Chart history: The Hot 100 #2|work=[[Billboard]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref> ELO so se prav tako prvič pojavili v oddaji ''American Bandstand''.<ref name="lynnetv">{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/jltv/|title=Jeff Lynne on TV: Worldwide Appearances|author=Porter, Robert|work=jefflynnesongs.com|date=april 2017|accessdate=16. april 2017|language=en}}</ref> Med snemanjem tretjega albuma je zaradi nesoglasij glede denarja skupino zapustil Gibson,<ref>{{cite web|url=http://cherryblossomclinic.x10.mx/wilf.html|title=THE WILF GIBSON INTERVIEW|work=cherryblossomclinic|date=oktober 2003|accessdate=19. april 2017|author=Kinch, Martin|language=en}}</ref> v skupino je prišel violinist [[Mik Kaminski]],<ref name="kaminski">{{cite web|url=http://www.face-the-music.de/mik.html|title=Mik Kaminski - Violine|work=face-the-music.de|year=1996|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref> skupino pa je prav tako zapustil Walker, ker ga je koncertiranje preveč oddaljilo od družine. Tretji album, ''[[On the Third Day]]'', je izšel konec leta 1973,<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/on-the-third-day-mw0000193711|title=Electric Light Orchestra: On the Third Day|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> na ameriški izdaji pa je izšel popularni singl »Showdown«.<ref>{{cite web|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=13457|title=SHOWDOWN by ELECTRIC LIGHT ORCHESTRA|publisher=songfacts.com|date=|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref>
=== 1974–1982: Uspeh in konceptualni albumi ===
Vrstica 144:
*Mike de Albuquerque – bas kitara, spremljevalni vokali <small>(1972–1974)</small>
*Colin Walker – čelo <small>(1972–1973)</small>
*[[Mik Kaminski]] – violina <small>(1973–1979, 1981–1986)</small>
*[[Kelly Groucutt]] – bas kitara, vokali <small>(1974–1983; umrl 2009)</small>
*Melvyn Gale – čelo, klavir <small>(1975–1979)</small>
| |||