Bahčisaraj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
m →‎Sklici: Kategorija:Bivša glavna mesta
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 51:
'''Bahčisaraj''' ([[Ukrajinščina|ukrajinsko]] in [[Ruščina|rusko]] Бахчисарáй, Bahčisaraj, iz tatarskega ''bağça'' - ''vrt'' in ''saray'' - ''palača'', [[tatarščina|krimsko tatarsko]] Bağçasaray, [[Turščina|turško]] Bahçesaray, [[Perzijščina|perzijsko]] باغچه سرای‎‎) je mesto na polotoku [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in upravno središče Bahčisarajskega rajona. V preteklosti je bilo prestolnica [[Krimski kanat|Krimskega kanata]]. Mesto ima 27.448 prebivalcev.<ref name=ref2/>
 
Mesto je zaradi svoje arhitekturne raznolikosti in bogate preteklosti dobilo vzdevek ''Mesto petih stoletij''.<ref> Олиферов, Тимченко. [http://www.studfiles.ru/preview/2277649/page:5/ ''Реки и озера Крыма''].</ref> Glavna mestna znamenitost je [[Hansaraj]], edina obstoječa palača krimskih kanov. Preurejena je v v muzej in odprta za javnost.
 
==Geografija==
Vrstica 60:
 
==Zgodovina==
Arheološke najdbe kažejo, da je na tem območju človek živel že v [[mezolitik]]u. Dolina reke Čuruk-Su je naseljena od poznega [[Stari vek|starega veka]]. Predhodnice Bahčisaraja so bile trdnjave Qırq Yer, sodobna Čufut-Kale, Salaçıq in Eski Yurt, ki so zdaj vključene v urbani del sodobnega Bahčisaraja.
 
[[Slika:Chufut Kale2.jpg|250px|thumb|left|Trdnjava Čufut-Kale]]
 
Bahčisaraj je bil prvič omenjen leta 1502. Ko ga je kan [[Sahib I. Giraj]] leta 1532 izbral za prestolnico Krimskega kanata, je mesto postalo politično in kulturno središče Krimskih Tatarov. Po več vojnah z Rusijo ga je ruski vojskovodja Burkhard Christoph von Münnich leta 1737 požgal. Krimski kanat je po podpisu [[Niški mir|Niškega miru]] leta 1739 postal ruski protektorat in bil leta 1783 priključen k [[Rusko carstvo|Ruskemu cesarstvu]].
Bahčisaraj je v Rusiji izgubil vlogo prestolnice in se pretvoril v običajno mesto, a je kljub temu ostal kulturno središče Krimskih Tatarov, dokler jih niso 18. maja 1944 deportirali, večino v Uzbeško sovjetsko cocialistično republiko.
 
==Demografija==