Stjepan Vukčić Kosača: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Smrt: Viri |
pravopis |
||
Vrstica 29:
}}
'''Stjepan Vukčić Kosača''' je bil veliki vojvoda Bosanskega rusaga, od
Njegove posesti so se raztezale od [[Lim]]a in [[Drina|Drine]] do [[Neretva|Neretve]] v [[Dalmacija|Dalmaciji]] in [[Imotski|Imotskega]] v [[Hrvaška|Hrvaški]]. Po njegovih posestih (hercegovo ozemlje) se zdaj imenuje [[Hercegovina]].
==Življenjepis==
Stjepan Vukčić je bil sin kneza Vukca Hranića in Katarine Kosača. Rojen je bil v vasi Kosača nedaleč od [[Goražde|Goražda]]. Njegov stric je bil veliki bosanski vojvoda [[Sandalj Hranić Kosača]]. Po stričevi smrti leta 1435 ga je nasledil kot veliki bosanski vojvoda. Takoj zatem se je moral spopasti z drugimi kandidati za vojvodski položaj. V sporu s Pavlovići
==Družina==
Stjepan Vukčić je bil poročen trikrat. Prva žena je bila zetska princesa Jelena
* Vladislava Hercegovića
Vrstica 52:
[[Slika:Stefan Vukčić i rat u Zeti 1441.jpg|sličica|300px|Ozemlje hercega Stjepana]]
Leta 1448 se je pridružil Osmanom in srbskemu despotu [[Đurađ Branković|Đurađu Brankoviću]] v napadu na Bosno in pridobil naslov herceg (vojvoda), s katerim ga je naslavljal cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Friderik III.]] V času, ko je bil poročen z bavarsko princeso Cecilijo, je v korespondenci uporabljal nemško različico naslova - Herzog.
Vladal je iz več rezidenc, poleti največ iz [[Blagaj]]a, pozimi pa največ iz [[Hercegnovi|(Herceg) Novega]]. Poskušal je doseči tudi gospodarsko neodvisnost svoje vojvodine, zato je poskušal Novi razviti v pomorsko mesto in trgovsko središče in leta 1449 ustanovil tkalnico sukna.
Po padcu Bosne leta 1463 so začeli Osmani postopoma osvajati tudi njegovo ozemlje in do leta 1465 osvojili Hum in Podrinje, [[Beneška republika|Benečani]] pa Neretvansko krajino. Proti koncu življenja se je njegovo ozemlje skrčilo na ozek pas ob Jadranskem morju in mesto [[Hercegnovi|Novi]], katerega so Osmani osvojili leta 1482.
==Smrt==
Herceg Stjepan Vukčić Kosača je umrl leta 1466. Po osmanski osvojitvi je njegovo nekdanje ozemlje dobilo ime [[Hercegovina]]. Ozemlje Hercegovine se je v zgodovini nekoliko spreminjalo, ime pa se je
==Viri==
* Momčilo Spremić. ''Balkanski vazali kralja Alfonsa Aragonskog''.
* Fine, John Van Antwerp (1994). ''The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest''. University of Michigan Press. str. 578. ISBN 9780472082605.
* Milan Vasić (1995). ''Bosna i Hercegovina od srednjeg veka do novijeg vremena''. Međunarodni naučni skup 13-15. decembar 1994. Istorijski institut SANU. str. 99.
* Ljubić, Šime (1868–1891). ''Listine o odnošajih izmedju južnoga slaventsva i mletačke republike''. Monumenta spectantia historiam slavorum meridionalium, X (XXV), Zagreb, str. 242. OCLC 68872994, CCXXXX.
* Safvet-beg Bašagić (1900). ''Kratka uputa u prošlost Bosne i Hercegovine, od g. 1463-1850'', str.
{{s-začetek}}
|