Slovensko sociološko društvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Romzy26 (pogovor | prispevki)
Link na Milica Antić Gaber
Rokosowski (pogovor | prispevki)
manjši formalni in oblikovni popravki
Vrstica 6:
 
== Zgodovina društva ==
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1965 kot Društvo sociologov Slovenije, leta 1978 pa se je preimenovalo v Slovensko sociološko društvo. Ustanovljeno je bilo, ko je na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani že diplomirala večja skupina prve generacije študentk in študentov, ki so se vpisali na samostojni študij sociologije v študijskem letu 1960/ 196161. Začetno članstvo so poleg te skupine »izvirno« izobraženih sociologov predstavljali še tisti družboslovci (prvotno zlasti pravniki in psihologi), ki so sociološko raziskovalno delovali na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, ustanovljenem 1959.Od začetka sedemdesetih let so se v Društvo včlanjevali zlasti sociologinje in sociologi, ki so diplomirali na Fakulteti za družbene vede (od l. 1991), nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (poimenovani l.preimenovani 1970), ki je bila naslednica Visoke politične šole (ustanovljene l. 1961). Nanjo je bil v študijskem letu 1966/ ’6767 prenesen samostojni dodiplomski študijski program sociologije (takrat se je preimenovalav Visoko šolo za sociologijo, politične vede in novinarstvo), medtem ko se je dvopredmetni študij naprej razvijal na Filozofski fakulteti. V začetku 21. stoletja se je izobraževanju sociologov na FDV in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pridružila še Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
 
Prvi predsednik društva je bil [[Zdravko Mlinar]]. Društvo, ki si je vse od ustanovitve naprej prizadevalo za razvoj in uveljavljanje sociologije kot stroke in znanstvene discipline, na različne načine povezuje poklicno različno dejavne sociologinje in sociologe. V prvih dvajsetih letih so imela pri izvajanju vsebinsko raznolike društvene dejavnosti (npr. organiziranje letnih znanstvenih srečanj, okroglih miz ipd.) pomembno vlogo društva na regionalni ravni, njihova dejavnost pa je po odpravi socialističnega političnega sistema zamrla. Raznolikost raziskovalnega, analitskega ter svetovalnega in pedagoškega dela poklicnih sociologov je od začetka osemdesetih let spodbudilo nastanek sekcij; konec osemdesetih let prejšnjega stoletja jih je v Društvu delovalo že osem.
Vrstica 12:
Pred razmahom informacijsko-komunikacijskih tehnologij je društvo izdajalo informativno glasilo Novice. Društvo skrbi za izdajanje izvirnih domačih socioloških knjižnih del in spodbuja publicistično dejavnost. Tako je od leta 1983 soizdajatelj revije Družboslovne razprave, ki so bile na začetku glasilo Inštituta za sociologijo, od leta 1991 pa izhajajo v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede. Po dveletni razpravi je Društvo leta 1992 sprejelo prenovljen Kodeks profesionalne etike, ki predstavlja pomembno sestavino avtonomnega strokovnega delovanja.
 
V času nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije so slovenski sociologi (predvsem Z. Mlinar, N. Toš, P. Klinar) odigrali pomembno vlogo v "Jugoslovanskem združenju za sociologijo" – zlasti z usmerjanjem strokovnega zanimanja za pereče probleme obstoja in razvoja jugoslovanske družbe, pa tudi za vprašanja profesionalizacije sociologije (M. Jogan). Tako je, na primer, leta 1972 Društvo pripravilo zelo odmevno posvetovanje o družbenih konfliktih v Portorožu z udeležbo sociologov iz petnajstih držav (62 referatov, skoraj 400 udeležencev), v osemdesetih letih pa je bilo Društvo pobudnik kompleksne obravnave krize v tedanji jugoslovanski družbi (srečanji v Mariboru l. 1982 in v Portorožu l. 1983) in demokratizacije v slovenski družbi. Društvo je bilo v letih 1970 – 19901970–1990 nosilec mednarodnega povezovanja „Jugoslovanskega združenja za sociologijo“. Ves čas so bili slovenske sociologinje in sociologi dejavni tudi v „Mednarodnem sociološkem združenju“ (ISA), v katerem so imeli vodilne vloge v več kot desetih sekcijah – denimo V. Rus, Z. Mlinar, A. Barbič, ter v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pri nastajanju (M. Jogan) in delovanju „Evropskega sociološkega združenja“ (ESA).
 
Društvo se je vseskozi odzivalo na aktualno dogajanje v družbi, kar je razvidno tako iz tematik letnih srečanj, kakor tudi iz člankov njegovih članic in članov. Družbena angažiranost društva je bila posebej očitna v času demokratizacije v Sloveniji. Nekateri člani društva so sodelovali pri pisanju “pisateljske ustave”. Ta “ustava” je izšla kot Gradivo za slovensko ustavo (Ljubljana: [[Časopis za kritiko znanosti]], 1988).