Slovensko sociološko društvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Link na Milica Antić Gaber |
manjši formalni in oblikovni popravki |
||
Vrstica 6:
== Zgodovina društva ==
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1965 kot Društvo sociologov Slovenije, leta 1978 pa se je preimenovalo v Slovensko sociološko društvo. Ustanovljeno je bilo, ko je na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani že diplomirala večja skupina prve generacije študentk in študentov, ki so se vpisali na samostojni študij sociologije v študijskem letu 1960/
Prvi predsednik društva je bil [[Zdravko Mlinar]]. Društvo, ki si je vse od ustanovitve naprej prizadevalo za razvoj in uveljavljanje sociologije kot stroke in znanstvene discipline, na različne načine povezuje poklicno različno dejavne sociologinje in sociologe. V prvih dvajsetih letih so imela pri izvajanju vsebinsko raznolike društvene dejavnosti (npr. organiziranje letnih znanstvenih srečanj, okroglih miz ipd.) pomembno vlogo društva na regionalni ravni, njihova dejavnost pa je po odpravi socialističnega političnega sistema zamrla. Raznolikost raziskovalnega, analitskega ter svetovalnega in pedagoškega dela poklicnih sociologov je od začetka osemdesetih let spodbudilo nastanek sekcij; konec osemdesetih let prejšnjega stoletja jih je v Društvu delovalo že osem.
Vrstica 12:
Pred razmahom informacijsko-komunikacijskih tehnologij je društvo izdajalo informativno glasilo Novice. Društvo skrbi za izdajanje izvirnih domačih socioloških knjižnih del in spodbuja publicistično dejavnost. Tako je od leta 1983 soizdajatelj revije Družboslovne razprave, ki so bile na začetku glasilo Inštituta za sociologijo, od leta 1991 pa izhajajo v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede. Po dveletni razpravi je Društvo leta 1992 sprejelo prenovljen Kodeks profesionalne etike, ki predstavlja pomembno sestavino avtonomnega strokovnega delovanja.
V času nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije so slovenski sociologi (predvsem Z. Mlinar, N. Toš, P. Klinar) odigrali pomembno vlogo v "Jugoslovanskem združenju za sociologijo" – zlasti z usmerjanjem strokovnega zanimanja za pereče probleme obstoja in razvoja jugoslovanske družbe, pa tudi za vprašanja profesionalizacije sociologije (M. Jogan). Tako je, na primer, leta 1972 Društvo pripravilo zelo odmevno posvetovanje o družbenih konfliktih v Portorožu z udeležbo sociologov iz petnajstih držav (62 referatov, skoraj 400 udeležencev), v osemdesetih letih pa je bilo Društvo pobudnik kompleksne obravnave krize v tedanji jugoslovanski družbi (srečanji v Mariboru
Društvo se je vseskozi odzivalo na aktualno dogajanje v družbi, kar je razvidno tako iz tematik letnih srečanj, kakor tudi iz člankov njegovih članic in članov. Družbena angažiranost društva je bila posebej očitna v času demokratizacije v Sloveniji. Nekateri člani društva so sodelovali pri pisanju “pisateljske ustave”. Ta “ustava” je izšla kot Gradivo za slovensko ustavo (Ljubljana: [[Časopis za kritiko znanosti]], 1988).
|