Usoda: razlika med redakcijama

odstranjenih 807 zlogov ,  pred 3 leti
slog
(slog)
(slog)
==Izrazi==
 
V latinščini ''fatum'', ''fors'', ''fortuna'' (arhaično slovensko ''sreča'', prim. »sreča kriva« 'nesrečna usoda' pri Prešernu), v srbščini in hrvaščini ''ùsud'' in ''sȕdbina'', turško ''kismet''. Usoda se človeku razkriva skozi znamenja (''omen'') in [[prerokbaprerokovanje|prerokbe]] (orakelj).
 
===Slovenske fraze z usodo===
* Usoda ji ni dala, namenila sreče.
* Usoda ga preganja, tepe.
==Usoda in [[književnost|literatura]]==
 
V antičnih mitih junaki zaman skušajo spremeniti svojo usodo. Tak motivV jegrških [[tragedija]]h vusoda dokaže svojo moč, ko se uresniči kljub prizadevanju junakov za nasprotno (npr. ''[[Kralj Ojdip|Kralju Ojdipu'']]), v [[Homer]]jevih epih ''[[Iliada|Iliadi]],'' in ''[[Odiseja|Odiseji]]'' pa je usoda sila, Teogonijiki lahko kontrolira celo [[bog]]ove. [[Giuseppe Verdi|Verdi]] je napisal opero z naslovom [[Moč usode|Moč usode]], motiv usode je pomemben tudi v naslednjih delih: [[William Shakespeare|Shakespearjevi]], tragedija ''Macbeth'', romanu[[Thomas ThomasaHardy]], Hardyjaroman ''Čista ženska'', drama [[Samuel Beckett|Samuela Becketta]], drama ''Konec igre'', in v[[Thornton W. W. Jacobs kratka zgodba ''The Monkey's paw''Wilder]], v romanu Thorntona Wilderjaroman ''Most svetega kralja Ludovika'', [[Hermann Hesse]], romana ''[[Siddharta_(roman)|Siddharta]]'' in ''Igra steklenih biserov''.
 
===Usoda v slovenski literaturiknjiževnosti===
* Aleksij Pregarc. ''Zavratna usoda.'' {{COBISS|ID=3984364}}
* Angela Vode. ''Spol in usoda.'' {{COBISS|ID=4919}} in ''Značaj in usoda'' {{COBISS|ID=98998528}}
* Bojan Batina in Franc Černigoj. ''Ajnšnit: usoda na Gori: 1914-1918.'' {{COBISS|ID=20574258}}
* Dim Zupan. ''Zgodba nekega Hektorja. Hektor in ribja usoda.'' {{COBISS|ID=228687872}}
* Franja Gerdej. ''Naključje ali usoda.'' {{COBISS|ID=246572288}} in ''Njena zgodba - naključje ali usoda.'' {{COBISS|ID=8507188}}
* Franjo Novak. ''Turistične prigode ali Usoda idealista.'' {{COBISS|ID=40575745}}
* Naja Videmšek. ''Anina usoda.'' {{COBISS|ID=220408064}}
* Niko Grafenauer. ''Friedrich Hölderlin in njegova usoda.'' {{COBISS|ID=148444672}}
* Pavlina Pajk. ''Slučaji usode.'' {{COBISS|ID= 276922880}}
* Pina Tratar. ''Njena usoda.'' {{COBISS|ID=11634487}}
* Sonja Koranter. ''Vodnarjeva usoda.'' {{COBISS|ID=38114048}}
<!-- * Angela Vode. ''Spol in usoda.'' {{COBISS|ID=4919}} in ''Značaj in usoda'' {{COBISS|ID=98998528}}
* Jože Mlinarič. ''Usoda arhiva cistercijanske opatije Kostanjevice'' {{COBISS|ID=19262977}}
* ''Kočevje - usoda ali izbira?!'' Ur. Lela B. Njatin. {{COBISS|ID=2274228}}
* Miha Likar. ''Usoda nalezljivih bolezni.'' {{COBISS|ID=12391937}}
* Mirko Gogala. ''Usoda izseljencev.'' {{COBISS|ID=6031875}}
* Naja Videmšek. ''Anina usoda.'' {{COBISS|ID=220408064}}
* Niko Grafenauer. ''Friedrich Hölderlin in njegova usoda.'' {{COBISS|ID=148444672}}
* Pavlina Pajk. ''Slučaji usode.'' {{COBISS|ID= 276922880}}
* Pina Tratar. ''Njena usoda.'' {{COBISS|ID=11634487}}
* Sonja Koranter. ''Vodnarjeva usoda.'' {{COBISS|ID=38114048}}
* Vilko Mazi. ''Usoda gluhoneme mladine.'' {{COBISS|ID=5471031}}
* Zdenka Šadl. ''Usoda čustev v zahodni civilizaciji.'' {{COBISS|ID=103751680}}-->
 
===Sorodni literarni termini===
*[[usodna zmota]]
[[Usodna zmota|Usodna zmota]], [[Usodnostna drama|usodnostna drama]] in [[Usodnostna povest|usodnostna povest]].
*[[usodnostna drama]]
*[[usodnostna povest]]
 
==Usoda inv [[mitologija|mitologijamitologiji]] in [[religija|religiji]]==
 
V indijskih [[Vede|Vedah]] je predstava človeškega življenja kot izvlečena nit, ki jo spletejo ženske boginje usode Urth, Verthandl in Skuld (Usoda, Bitje in Nujnost oz. sedanjost, preteklost in prihodnost). Njihova naloga je presti niti, ki določajo usodo novorojenčka. V Slovanski mitologiji je usoda povezana s časom smrti in načinom umiranja. Usodo naj bi določale [[sojenice]] (tudi rojenice, jesenice, rožanice). To so tri vile, ki ob otrokovem rojstvu odločajo o sreči in nesreči v življenju, premoženjskem stanju ter času in načinu smrti. Grška mitologija je usodo poosebila v tri stare ženice ([[mojre]]): prva sojenica [[Kloto]] naj bi nasnula niti življenja, [[Lahezis]] naj bi jih predla, [[Atropa]] pa ob smrti prerezala. Prerokbe so razkrivale usodo. V [[Apolon]]ovem templju [[Delfi]] je prerokovala svečenica [[Pitija]]. V [[monoteizem|monoteizmu]] je usoda enačena s [[predestinacija|predestinacijo]].
 
=== [[Slovanska mitologija|Slovanska mitologijaHinduizem]] ===
 
Večina[[Hindijščina|Hindujci]] hindujcev verjameverjamejo, da so določene stvari v življenju, npr. družbeni položaj, zdravje, število otrok, partner, smrt itd. določeni pred rojstvom. Bodisibodisi z usodo, bodisi z našim predhodnim obnašanjem. ''Divam'', kar je prvotno pomenilo 'od bogov', 'božansko', danes pomeni "'tisto, kar so določile nadnaravne sile"'. Južnoindijski Tamili[[Tamilci]] verjamejo, da je usoda zapisana na čelu in da jo lahko preberejo le najbolj vešči bralci usode. Hindujci verjamejo v [[karma|karmo]], ki pojasnjuje dogodke kot posledice dejanj iz tega ali prejšnjega človekovega življenja.
V Slovanski mitologiji je usoda povezana s časom smrti in načinom umiranja. Usodo naj bi določale [[Sojenice|sojenice]] (tudi rojenice, jesenice, rožanice). To so tri vile, ki ob otrokovem rojstvu odločajo o sreči in nesreči v življenju, premoženjskem stanju ter času in načinu smrti. Predstava o sojenicah je zelo razširjena, prva sojenica naj bi nasnula niti življenja --> [[Kloto]], druga naj bi jih predla --> [[Lahezis]], tretja pa ob smrti prerezala --> [[Atropa]].
 
=== [[Grška mitologija|Grška mitologijaIslam]] ===
 
Arabski pojem usode, ''maniya'' izhaja iz poezije in pomeni 'šteti, odmeriti, določiti'. ''Qadar'' pomeni ukaz, predestinacijeoz. predestinacijo. Bog določi potek človekovega življenjav islamuživljenja. V [[Koran]]u naj bi bile zapisane aktivnosti za vse ljudi in živali, tudi čas njihove smrti. Verjamejo, da angel po božjem nareku piše otrokovo usodo, še dokler je ta v maternici.
Grška mitologija je usodo poosebila v tri stare ženice (''[[mojre]]'' - sojenice). [[Kloto]] je predla življenjsko nit, [[Lahezis]] jo je vlekla in tako delila usodo, [[Atropa]] pa jih je prerezala. Prerokbe so razkrivale usodo. V [[Apolon]]ovem templju [[Delfi|Delfi]] je svečenica [[Pitija|Pitija]] prerokovala. V grških [[tragedija]]h se usoda dokaže svojo moč, ko se uresničijo kljub prizadevanju junakov za nasprotno (npr. Kralj Ojdip), v [[Homer]]jevih epih pa je usoda sila, ki lahko kontrolira celo [[bog]]ove.
 
==Usoda in= [[religija|religijaKrščanstvo]] ===
V krščanstvu usode,ustreza kotusodi vnaprejpojem določenega[[božja potekaprevidnost]] življenja,'božja ni. Urejanje dogodkovpredvidljivost', njihovovendar predvidevanje,ne nadziranjev insmislu skrbvnaprej zadoločenega celpoteka svetživljenja, predstavlja pojem božja previdnost. Kljub temusaj imajo vsa bitja svobodno voljo, s kateroin se lahko odločijo, ali se bodo predala božji previdnosti ali se ji bodo zoperstavila (npr. z neskesanim grehom). Lahko pomeni boga samega.
 
V [[monoteizem|monoteizmu]] je usoda enačena s [[predestinacija|predestinacijo]].
 
=== [[Hinduizem|Hinduizem]] ===
 
Večina hindujcev verjame, da so določene stvari v življenju, npr. družbeni položaj, zdravje, število otrok, partner, smrt itd. določeni pred rojstvom. Bodisi z usodo, bodisi z našim predhodnim obnašanjem. Divam, kar je prvotno pomenilo od bogov, božansko, danes pomeni "tisto, kar so določile nadnaravne sile". Južnoindijski Tamili verjamejo, da je usoda zapisana na čelu in da jo lahko preberejo le najbolj vešči bralci usode. Hindujci verjamejo v [[karma|karmo]], ki pojasnjuje dogodke kot posledice dejanj iz tega ali prejšnjega človekovega življenja.
 
=== [[Islam|Islam]] ===
 
Arabski pojem usode, maniya izhaja iz poezije in pomeni 'šteti, odmeriti, določiti'. Qadar pomeni ukaz, predestinacije. Bog določi potek človekovega življenjav islamu. V [[Koran]]u naj bi bile zapisane aktivnosti za vse ljudi in živali, tudi čas njihove smrti. Verjamejo, da angel po božjem nareku piše otrokovo usodo, še dokler je ta v maternici.
 
=== [[Krščanstvo|Krščanstvo]] ===
V krščanstvu usode, kot vnaprej določenega poteka življenja, ni. Urejanje dogodkov, njihovo predvidevanje, nadziranje in skrb za cel svet predstavlja pojem božja previdnost. Kljub temu imajo vsa bitja svobodno voljo, s katero se odločijo, ali se bodo predala božji previdnosti ali se ji bodo zoperstavila (npr. z neskesanim grehom). Lahko pomeni boga samega.
 
==Usoda, naključje in vzročno-posledična določenost dejanj==
[[Naključje]] inoznačuje usodamotiviranost sta si nasprotna pojmadejanj, kinasprotno seprincipu izključujetausode. Naključje povezuje, povzročaoznačuje sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstevdogodkov. Usoda izključujene vsapozna naključjanaključij, saj se vsa dejanja se zgodijo z namenom. Med obemausojenostjo pojmomain poznamonaključnostjo dejanj so vzročno-posledično določenostdoločena dejanj, pri čemer se nekodejanja: dejanje zgodi kotje posledica nekega predhodnega, kidejanja in je posledici vzrok naslednjim dejanjem.
 
==Literatura in zunanje povezave==
 
*Destiny. Wikipedija, prosta enciklopedija. [https://en.wikipedia.org/wiki/Destiny]
*''Enciklopedija živih religija.'' Ur. Kit Krim. Beograd: Nolit, 2004. {{COBISS|ID=11153202}}
*Mirjam Mencej. Simbolika niti in predenja v evropski folklori. ''Studia mythologica Slavica.'' Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko narodopisje, 2010. {{COBISS|ID=32015405}} [http://sms.zrc-sazu.si/pdf/13/SMS_13_10_Mencej.pdf]
*Spasoje Vasiljev. ''Slovenska mitologija''. Zemun: Arion, 1986. {{COBISS|ID=1103368}}
*Sudbina. Wikipedija, prosta enciklopedija. [https://sh.wikipedia.org/wiki/Sudbina]
* [http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=usoda Usoda.] SSKJ.
 
[[Kategorija:Determinizem]]
[[Kategorija:Religija]]
{{normativna kontrola}}
7.398

urejanj