|
'''Usoda''' je ime za razumevanje dogodkov, ki naj bi jih vnaprej in brez človeškega vpliva določale božje sile ali naključja, ne pa človekova svobodna volja.
'''Usoda''' po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati. [http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=usoda (Fran)]
==EtimologijaIzrazi==
V latinščini ''fatum'', ''fors'', ''fortuna'' (arhaično slovensko ''sreča'', prim. »sreča kriva« 'nesrečna usoda' pri Prešernu), v srbščini in hrvaščini ''ùsud'' in ''sȕdbina'', turško ''kismet''. Usoda se človeku razkriva skozi znamenja (''omen'') in [[prerokba|prerokbe]].
Poimenovanje usoda izhaja iz latinščine, in sicer ‛fatum, fors, fortuna’ (19. stol.) ter pomeni usoda, usoden, usodnost. Sorodno je v hrvaščini ùsud ‛usoda’. Izpeljana pa je iz usodīti ‛prisoditi, določiti (o usodi)’, kar je sestavljeno iz u- ‛pri, dol’ in soditi. Pomensko podobno je motivirano hrvaško, srbsko sȕdbina, sudbìna ‛usoda’, kar je prek sȕdba izpeljano súditi ‛soditi’.
===FrazeSlovenske fraze===
* Usoda ji ni dala, namenila sreče.
* Usoda ga preganja, tepe.
==Usoda in [[filozofija|filozofija]]==
UsodaUsodno je v splošnem filozofskem smislu nujno zaporedje, kateremu je podvrženo vsako bitje. Po definiciji je usodno tisto, na kar ne moremo vplivati. JeUsoda je racionalna, vendar skrita tistemu, ki vga njejzadeva, sodelujeskrita. Pojem usode je imel ključno vlogo v [[stoicizem|stoicizmu]],. kjerStoiki so verjeli, da je substanca sveta pasivna materija, ki jo oživlja bog, zakon, usoda in ji ni mogoče ubežati, zato naj bi modri ljudje sprejeli usodo, nane pa se ji upirali ali jo skušali spremeniti. V filozofiji je z usodo povezan tudi latinski pojem ''fatum'', (lattj. usoda), ki je prepričanje, da so dogodki in človekovo delovanje odvisni od absolutnega vzroka. ToPopolna prepričanjevdanost v usodo je [[fatalizem]], kipodobnega zaznačaja razliko odje [[determinizem|determinizma]], vseki dogodkečloveku vodiodreka vsvobodno istovoljo izhodišče,in kimožnost pavpliva jena lahkopotek tudidogodkov. nekaTako svobodnanaziranje voljaodklanjata npr.tako božjakrščanstvo voljakot islam.
==Usoda in [[književnost|literatura]]==
V antičnih mitih junaki zaman skušajo spremeniti svojo usodo. Tak motiv je v [[Kralj Ojdip|Kralju Ojdipu]], [[Iliada|Iliadi]], [[Odiseja|Odiseji]], Teogoniji. [[Giuseppe Verdi|Verdi]] je napisal opero z naslovom [[Moč usode|Moč usode]], kimotiv usode je narejenapomemben potudi deluv španskeganaslednjih pisatelja Duque de Rivasa.delih: [[William Shakespeare|ShakespearjevaShakespearjevi]] tragedija ''Macbeth'', romanromanu Thomasa Hardyja ''Čista ženska'', drama [[Samuel Beckett|Samuela Becketta]] ''Konec igre'' in v W. W. Jacobs kratka zgodba ''The Monkey's paw so dela z motivom usode. V Ameriki se usoda v zasnovi pojavi'', v romanu Thorntona Wilderja ''Most svetega kralja Ludovika. Tema usode pojavlja pri'', [[Hermann Hesse|Hermanu Hesseju]], v delih ''[[Siddharta_(roman)|Siddharta]]'' in ''Igra steklenih biserov''.
===Usoda v slovenski literaturi===
*Spasoje Vasiljev. ''Slovenska mitologija''. Zemun: Arion, 1986. {{COBISS|ID=1103368}}
*Sudbina. Wikipedija, prosta enciklopedija. [https://sh.wikipedia.org/wiki/Sudbina]
* [http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=usoda Usoda.] SSKJ.
*
[[Kategorija:Determinizem]]
|
