Postranice: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nič |
m vrnitev sprememb uporabnika 193.77.43.35 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo |
||
Vrstica 1:
{{Taksonomka
| name = Postranice
| image = Nototropis swammerdamei.jpg
Vrstica 17:
[[Ingolfiellidea]]
}}
'''Postranice''' ali '''bibe''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Amphipoda''') so [[red (biologija)|red]] [[raki|rakov]], v katerega uvrščamo okrog 7.000 danes živečih opisanih [[vrsta (biologija)|vrst]], ki živijo večinoma v morjih in jih prepoznamo po bočno sploščenem telesu. Njihovo znanstveno ime je sestavljeno iz [[latinščina|latinske]] predpone ''amphi-'' - »obojevrsten« in [[stara grščina|grške]] besede ''ποδός'' (''podos'') - »[[noga]]«.<ref name="amphipod">{{cite web|url=http://www.yourdictionary.com/amphipod|title=amphipod|work=Webster's New World College Dictionary|accessdate=2009-07-20}}</ref> Nanaša se na značilnost teh živali, da imajo del nog prilagojenih za premikanje (plavanje, skakanje oz. hojo), del pa za prehranjevanje.
== Telesne značilnosti ==
[[Slika:Scheme amphipod anatomy-en.svg|thumb|200px|left|Shema telesne zgradbe »tipične« postranice]]
Večina vrst ima bočno sploščeno telo, zaradi česar so pogosto obrnjene na bok; iz tega izvira tudi [[Slovenščina|slovensko]] ime skupine. Veliki so največkrat med 5 in 15 mm; največja opisana vrsta je ''Alicella giganticus'', ki doseže do 14 cm v dolžino, najmanjše pa so manjše od enega milimetra. Za razliko od mnogih drugih rakov njihovega [[oprsje|oprsja]] ne prekriva karapaks. Prvi člen in včasih tudi drugi sta zlita z glavo, zato ima njihovo oprsje navidez samo osem členov. Glava nosi dva para močnih [[tipalnica|tipalnic]], [[sestavljeno oko|sestavljene oči]] in [[obustni aparat]]. Oči so lahko pri jamskih predstavnikih reducirane, nekatere globokomorske vrste pa imajo vsako oko razdeljeno v dve, eno obrnjeno navzgor in eno naprej.
Vsak člen oprsja nosi po en par okončin; prvi par sodi k obustnem aparatu (t. i. maksilipeda), drugi in tretji par sta pogosto povečana in kavljasta ali škarjasta, žival jih uporablja za grabljenje plena, preostale noge - pereopodi - pa so namenjene plavanju in prezračevanju škrg. Kokse (prvi členi) oprsnih okončin so velike in ploščate, njihov videz še okrepi sploščen videz telesa. Pri njihovih bazah izraščajo [[škrge]].
Zadek se ne ločuje očitno od oprsja. Sprednji trije členi nosijo pleopode - okončine oblikovane za plavanje in prezračevanje. Zadnji trije pari so za razliko od ostalih [[višji raki|višjih rakov]] uropodi; obrnjeni so nazaj in služijo za skakanje, kopanje ali plavanje, odvisno od vrste. Zadek se zaključi s kratkim [[telzon]]om.
Za vse opisane značilnosti obstajajo med postranicami izjeme, saj obstaja mnogo ozko specializiranih vrst, ki so lahko močno preoblikovane.
== Razmnoževanje ==
Samice privabljajo samce s [[feromon]]i, ki jih ti zaznajo s čutili na sprednjem paru tipalnic. Razmnoževanje je najbolje opisano pri predstavnikih [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Gammarus]]'' in sorodnih; samec pri teh vrstah zgrabi samico in jo drži pod seboj dokler se ta zadnjič ne [[levitev|levi]]. Potem samec zavije svoj zadek okrog samice, tako da se njegovi uropodi dotikajo samičine spolne odprtine in izbrizga [[spermij]]e, ki jih samica potisne vase z nogami. Potem se ločita. Samica nato izloči [[jajce|jajčeca]] v valilnik, kjer jih [[oploditev|oplodi]], lističi valilnika pa preprečujejo da bi padla ven. Pri zelo specializiranih vrstah lahko parjenje poteka tudi drugače.
[[Preobrazba (biologija)|Preobrazba]] je nepopolna. Vrste, ki živijo v sladkih vodah zmernega pasu, imajo letno po eno generacijo, samica izleže največkrat med 15 in 50 jajčec. Morske vrste imajo po 2 do 750 jajčec v leglu in pogosto več kot eno generacijo letno. Življenjska doba je največkrat okoli enega leta.
== Ekologija ==
[[Slika:Pariambus typicus.jpg|thumb|220px|''Pariambus typicus'', ki živi med morskimi travami in pleni manjše rakce]]
Večina vrst je [[pelagial|pelaških]]; predstavniki podreda Hyperiidea živijo v povezavi z morskimi nevretenčarji, predvsem [[salpe|salpami]], [[cevkaši]], [[meduze|meduzami]] in [[rebrače|rebračami]]. Odnos je pogosto priskledniški, nekateri pa živijo tudi v sožitju ali [[zajedavec|zajedajo]] na drugem organizmu. Predstavniki [[družina (biologija)|družine]] [[Phronimidae]] živijo v nekakšnih sodčkih, ki jih naredijo tako, da izdolbejo salpe in se naselijo v notranjost. Pelaške vrste, ki živijo kot [[plankton]], so še posebej razširjene v [[Južni ocean|Južnem oceanu]], kjer predstavljajo večino favne rakov. Med njimi so [[rastlinojed]]e, [[vsejed]]e in [[plenilec|plenilske]] vrste, pa tudi učinkoviti [[mrhovinar]]ji in filtratorji.
Nekaj vrst je sladkovodnih, redke pa so poselile tudi kopno, kjer živijo pogosto v zelo specifičnih [[ekološka niša|ekoloških nišah]]. Kopenske vrste pripadajo družini [[Talitridae]]. Tudi kopenske vrste dihajo s škrgami, kar pomeni, da potrebujejo zelo vlažno okolje. Živijo v pesku ali med naplavinami na obalah, v listnem odpadu v gozdovih ipd. Jamske vrste, predvsem tiste iz rodu ''[[Niphargus]]'' (slepe postranice) so med najpogostejšimi prebivalci jam.
Večina [[bentos|bentoških]] vrst je dobrih kopačev; po podlagi rijejo v iskanju hrane in se vkopljejo za zavetje. Nekatere si poleg tega gradijo tulce, ki so lahko zgrajeni iz enostavno zbitega mulja ali pa kompleksnejši, zgrajeni iz različnih materialov in zlepljeni z izločki postranic.
== Viri ==
{{opombe}}
* Ruppert E.E. & Barnes R.D. (1994). ''Invertebrate Zoology'' (6th Edition). Saunders College Publishing. ISBN 0-03-026668-8
* [[Boris Sket|Sket B.]] s sod (ur.) (2003). ''Živalstvo Slovenije''. Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]]. ISBN 86-365-0410-4 {{COBISS|ID=123099392}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Amphipoda}}
{{Wikivrste|Amphipoda}}
* {{ITIS|ID=93294|taxon=Amphipoda}}
* [http://www.proteus.si/?q=node/189 Postranice, živali leta 2009]. [[Prirodoslovno društvo Slovenije]].
** [http://www.proteus.si/files/file/RZK2009/postranice/index.html Ključ za določanje sladkovodnih postranic Slovenije]
[[Kategorija:Višji raki]]
| |||