Sulfat: razlika med redakcijama

odstranjenih 27 zlogov ,  pred 4 leti
m
pp
({{normativna kontrola}})
m (pp)
[[Linus Carl Pauling|Linus Pauling]] je za opis sulfatnega iona uporabil teorijo valenčne vezi in predpostavil, da ima najpomembnejša resonančna zgradba dve π vezi, kateri tvorijo elektroni z d orbital. Njegov zaključek je bil, da je naboj žvepla skladno s principom električne nevtralnosti zato zmanjšan.<ref>''The modern theory of valency'' Linus Pauling J. Chem. Soc., 1948, 1461 - 1467</ref> Skrajšanje vezi na 149 pm je pripisal [[dvojna vez|dvojni vezi]].
 
Paulingova uvedba d orbital je izzvala polemiko o relativni pomembnosti π vezi in polarnosti (elektrostatskega privlaka) pri skrajšanju vezi S-O. Rezultat polemike je bilo splošno soglasje, da d orbitale sodelujejo pri tvorbi vezi, vendar njihova vloga ni tako pomembna, kot je menil Pauling.<ref>C. A. Coulson, Nature, 221, 1106 (1969)</ref><ref>K. A. R. Mitchell, Chem. Rev., 69, 157 (1969)</ref> Na koncu je bila sprejeta struktura z vezmi pπ - dπ, ki jih je prvotno predlagal D.W.J. Cruickshank, v kateri se popolnoma zasedene p orbitale kisika prekrivajo s praznimi d orbitalami žvepla (predvsem ''d''<sub>''z''<sup>2</sup></sub> and ''d''<sub>''x''<sup>2</sup>-''y''<sup>2</sup></sub>).<ref>Cotton, F. A., Wilkinson, G. (1966). ''Advanced Inorganic Chemistry (2d Edn.). New York:Wiley.</ref> V tem opisu ima vez S-O nekaj značilnosti π vezi, vendar je še vedno izrazito ionska. Takšna razlaga se še vedno navaja tudi v nekaterih sodobnih učbenikih.<ref name = "greenwood>{{Greenwood&Earnshaw}}<"/ref><ref>Cotton, F.A., Wilkinson, G., Murillo, C.A.; Bochmann, Manfred (1999), Advanced Inorganic Chemistry (6th ed.), New York: Wiley-Interscience, ISBN 0-471-19957-5</ref>
 
== Uporaba ==
58.685

urejanj