Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjen 1 zlog ,  pred 2 letoma
m
vrnitev sprememb uporabnika 195.210.229.68 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
'''Onesnaženje''', '''onesnaževanje''' ali '''kontaminacija''' je prisotnost nezaželjene [[snov]]i ali [[delec|delcev]] v drugi snovi. Največkrat govorimo o treh vrstah kontaminacije: [[biologija|biološki]], [[kemija|kemijski]] in [[radioaktivnost|radioaktivni]]. Proces, s katerim nastaja onesnaženje, se imenuje '''onesnaževanje''' ali s tujko '''kontaminiranje'''. Onesnaženje nastopa v obliki kemičnih snovi ali energije (svetloba, hrup, toplota). Onesnažila so lahko tujki v okolju, lahko pa so stalno prisotni, o onesnaženju pa govorimo, ko njihova količina naraste nad določeno mejo. Onesnaževanje je lahko definirano kot točkovni ali pa razpršeni vir onesnaževanja. Blacksmith institute vsako leto izda seznam najbolj onesnaženih svetovnih mest. Na seznamu za leto 2007 se nahajajo Azerbajdžan, Kitajska, Indija, Peru, Rusija, Ukrajina in Zambija.<ref>[http://www.blacksmithinstitute.org/wwpp2007/finalReport2007.pdf The World's most polluted places, Blacksmith Institute - September 2007]</ref>
 
=== '''Starodavne kulture''' ===
Onesnaženost zraka je bila vedno z nami. Revija Science je izdala leta 1983 članek, v katerem trdi, da na stropu prazgodovinskih jam obstaja zadosten dokaz za visoke ravni onesnaženja, ki so bile povezane z neustreznim prezračevanjem ob odprtem ognju. Zdi se, da je bilo tudi pridobivanje kovin ključnega pomena pri oblikovanju ravni onesnaženosti zraka zunaj doma. Vzorci ledenikov na Grenlandiji kažejo povečanje onesnaženja zraka v povezavi z razvojem Grške, Rimske in Kitajske civilizacije.
 
=== Zgodni zaznamki onesnaženja ===
Prvi podatki o onesnaženju so bili zapisani že med 9. in 13. stoletjem, in sicer s strani učenjakov Perzijske kulture. Dotaknili so se problema onesnaženja zraka, vode, tal ter tudi odlaganja odpadkov.<ref>L. Gari (2002), "Arabic Treatises on Environmental Pollution up to the End of the Thirteenth Century", ''Environment and History'' '''8''' (4), pp. 475-488.</ref>
Kralj Edvard I je prepovedal sežiganje premoga na morju potem, ko je v Angliji dim postal resen problem. V času industrijske revolucije je onesnaženje zraka predstavljalo vedno večji problem. V Londonu se je pojavil poleg tega tudi problem kakovosti pitne vode, kar je pripeljalo do izgradnje mestne kanalizacije.<ref name="Pea-souper">{{cite web|url=http://www.epa.gov/history/topics/perspect/london.htm|title=London's Historic "Pea-Soupers"|accessdate=2006-08-02|author=David Urbinato|year=1994|month=Summer|publisher=[[United States Environmental Protection Agency]]}}</ref><ref name="Deadly">{{cite web|url=http://www.pbs.org/now/science/smog.html|title=Deadly Smog|accessdate=2006-08-02|author= |last= |first= |authorlink= |coauthors= |date=2003-01-17|publisher=PBS}}</ref>
 
=== Industrijska revolucija ===