Italija: razlika med redakcijama

dodanih 25 zlogov ,  pred 4 leti
Undistorted picture in higher resolution - Castel del Monte BW 2016-10-14 12-26-11 r.jpg
m (vrnitev sprememb uporabnika Tisti zabit taljan (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 87.1.78.44)
(Undistorted picture in higher resolution - Castel del Monte BW 2016-10-14 12-26-11 r.jpg)
V teh prevratnih časih je Italija doživela vzpon svojevrstne institucije, [[srednjeveške komune v Italiji|srednjeveške komune]]. Glede na brezvladje, ki je bilo posledica skrajne ozemeljske razdrobljenosti in boja med cesarstvom in Papeško državo, so lokalne skupnosti skušale same od sebe ponovno vzpostaviti javni red in mir.<ref>{{navedi knjigo|last=Jones|first=Philip|title=The Italian city-state : from Commune to Signoria|year=1997|publisher=Clarendon Press|location=Oxford|isbn=978-0198225850|pages=55–77}}</ref> Leta 1176 je [[Lombardska liga]], zveza mestnih državic, v [[Bitka pri Legnanu|bitki pri Legnanu]] premagala nemškega cesarja [[Friderik Barbarossa|Friderika Barbarosso]] in s tem večini mest v severni in osrednji Italiji zagotovila dejansko neodvisnost. V obalnih in južnih predelih so se [[pomorske republike]], najbolj vidno pri tem [[Beneška republika |Benetke]], [[Genovska republika|Genova]], [[Pisa (pokrajina)#zgodovinske zanimivosti|Piza]] in [[Amalfi]], vpletle v [[križarske vojne]], pri tem prišle do občutnega vpliva v Sredozemlju in do [[monopol]]<nowiki/>a na trgovske poti na vzhod.<ref>{{navedi knjigo|last=Lane|first=Frederic C.|title=Venice, a maritime republic|year=1991|publisher=Johns Hopkins University Press|location=Baltimore|isbn=080181460X|page=73|edition=4.}}</ref>
[[Slika:MonrealeChiostro.jpg|250px|right|thumb|Samostan pri baziliki v [[Monreale|Monrealu]] (okoli leta 1200)]]
[[Slika:Castel del Monte BW 2016-10-14 12-26-11 r.jpg|250px|right|thumb|[[Castel del Monte]], ki ga je zgradil nemški cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]]]]
Na jugu je v 9. stoletju [[Sicilija]] postala [[islam]]ski [[emirat]], ki je cvetel do poznega 11. stoletja, ko so ga, skupaj z večino [[Lombardija|Lombardije]] in bizantinskih kneževin v južni Italiji, osvojili [[Normani#V južni Italiji|Normani]].<ref>{{navedi knjigo|last=Ali|first=Ahmed Essa with Othman|title=Studies in Islamic civilization : the Muslim contribution to the Renaissance|year=2010|publisher=International Institute of Islamic Thought|location=Herndon, VA|isbn=156564350X|pages=38–40}}</ref> Norman [[Rogerij II.|Rogerij Altavilla]] ([[francoski jezik|francosko]] ''Hauteville'') je osnoval [[Kraljevina Sicilija|Sicilsko kraljestvo]], ki je obsegalo [[Sicilija|Sicilijo]], [[Kalabrija|Kalabrijo]] in [[Apulija|Apulijo]] ter njihove posesti, ki so segale skoraj do Rima, s čimer je postalo tretje po obsegu med Evropskimi kraljevinami.<ref> Norwich J.J.: ''Il regno del Sole. I normanni nel Sud 1130-1194'', 1972</ref> Zadnja Altavilla na prestolu sta bila [[Tancredi Sicilski|Tancredi]], ki je umrl leta 1194, in njegov komaj devetletni sin, ki ga je [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrik VI.]] z lahkoto premagal. S tem je vsa južna Italija prešla pod oblast dinastije [[Hohenstaufen]], nato pa jo je po letu 1266 prevzela [[Kapetingi|Kapetska hiša]] [[Anjou (grofija)|Anjou]] in po zapletenem zaporedju dogodkov od 15. stoletja dalje [[Aragonsko kraljestvo|Aragonska dinastija]]. [[Sardinija]], nekdanja bizantinska provinca, je razpadla v neodvisne države, znane kot [[Giudicati]], čeprav so bili nekateri deli otoka pod oblastjo Genove in Pize; v 15. stoletju so otok osvojili Aragonci. [[Črna smrt]], to je [[pandemija]] kuge, je leta 1348 je zaznamovala Italijo, saj je pomorila skorajda tretjino njenega prebivalstva.<ref>Barry, Stéphane & Gualde, Norbert. (2006). La plus grande épidémie de l'histoire, in L'Histoire n° 310, junij 2006, str. 45–46</ref> Okrevanje od kuge je pripeljalo do ponovnega dviga mest, trgovine ter gospodarstva in s tem omogočilo razcvet [[Humanizem|humanizma]] in [[renesansa|renesanse]], ki sta se kasneje razširila po Evropi.
 
109

urejanj