Novinarstvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
isto. V tekstu prav mrgoli od nepoznavanja teme.
Mivanci (pogovor | prispevki)
dodatne dopolnitve
Vrstica 2:
 
== Definicija ==
Novinarstvo je javnosti namenjeno delovanje, katerega osnovni nameni so:
Novinarstvo je javnosti namenjeno delovanje, katerega osnovni nameni so obveščanje javnosti o dogajanju, razlaganje ali komentiranje dogajanja, osveščanjein izobraževanje javnosti ter rekreacija ali zabava javnosti. Imamo pa tudi politično novinarstvo, katerega cilj je prepričati to javnost ter tako spremeniti njeno vedenje ali hotenje. Rezultat so [[publikacija|publikacije]], ki izhajajo v rednih časovnih obdobjih. Večina sredstev za [[komunikacija|komunikacijo]], kot so npr. telefon ali internetne klepetalnice, niso publikacije, saj so primerni zgolj za neposredno komunikacijo. Unikatnih umetniških del ali tistih z manjšo naklado navadno prav tako ne pojmujemo kot publikacije. Publikacije financirajo [[založba|založbe]], redkeje posamezniki. Zbiranje in izdaja publikacij je naloga [[knjižnica|knjižnic]] in [[arhiv]]ov.
* obveščanje javnosti o dogajanju,
* razlaganje ali komentiranje dogajanja,
* osveščanje in izobraževanje javnosti ter
* rekreacija ali zabava javnosti.
Imamo pa tudi politično novinarstvo, katerega cilj je prepričati to javnost ter tako spremeniti njeno vedenje ali hotenje.
 
NovinarstvoNovinarski jeizdelki javnosti namenjeno delovanje, katerega osnovni nameni so obveščanje javnosti o dogajanju, razlaganje ali komentiranje dogajanja, osveščanjein izobraževanje javnosti ter rekreacija ali zabava javnosti. Imamo pa tudi politično novinarstvo, katerega cilj je prepričati to javnost ter tako spremeniti njeno vedenje ali hotenje. Rezultat so [[publikacija|publikacije]], ki izhajajo v rednih časovnih obdobjih. Večina sredstev za [[komunikacija|komunikacijo]], kot so npr. telefon ali internetne klepetalnice, niso publikacije, saj so primerni zgolj za neposredno komunikacijo. Unikatnih umetniških del ali tistih z manjšo naklado navadno prav tako ne pojmujemo kot publikacije. Publikacije financirajo [[založba|založbe]], redkeje posamezniki. Zbiranje in izdaja publikacij je naloga [[knjižnica|knjižnic]] in [[arhiv]]ov.
Glavni obliki periodičnega tiska sta časopis in časnik. Časnik je [[občilo|medij]], za katerega je značilna družbenopolitična aktualnost, snovna neomejenost, redno dnevno izhajanje in velika naklada. Časopis je splošen ali pa specializiran [[občilo|medij]] (leposlovna, zabavna ali strokovna vsebina). Izhaja tedensko do mesečno in v manjših nakladah. Na zunaj se razlikujeta že v formatu. Vse te meje so lahko zabrisane, javnost navadno med njima ne razlikuje, zato se zadnje čase vse bolj uporablja izraz [[časopis]], ki pomeni oboje. Ob nastanku novih medijev je večina besedil v še bolj sežeti vsebini na voljo tako na spletu, kot tudi v radio oddajah in TV oddajah, ki so namenjeni novinarskim izdelkom. Komuniciranje z novinarskimi in drugimi prispevki sproži pojem [[Množično občilo|množična občila]]. Pri medijskem nastopu novinarja je njegova pojava tudi del trženja samega medija. To je novost novih tehnologij in pomeni zvezdništvo.
 
Glavni obliki klasičnega periodičnega tiska sta časopis in časnik. Časnik je [[občilo|medij]], za katerega je značilnaznačilno družbenopolitičnabeleženje aktualnostdogajanja, snovnatorej neomejenost, redno dnevno izhajanje in velika naklada, družbenopolitična aktualnost, snovna neomejenost. Časopis je splošen ali pa specializiran [[občilo|medij]] (leposlovna, zabavna ali strokovna vsebina). Izhaja tedensko do mesečno in v manjših nakladah. Na zunaj se razlikujeta že v formatu. Vse te meje so lahko zabrisane, javnost navadno med njima ne razlikuje, zato se zadnje čase vse bolj uporablja izraz [[časopis]], ki pomeni oboje. ObPoleg nastankuteh novihpoznamo medijevtudi jerazne večinamagazine, besedilki v šeso bolj sežetizanimivostno vsebini na voljo tako na spletuusmerjeni, kot tudi v radio oddajah in TV oddajahrevije, ki so namenjenibolj novinarskim izdelkomspecializirane. Komuniciranje z novinarskimi in drugimi prispevki sproži pojem [[Množično občilo|množična občila]]. Pri medijskem nastopu novinarja je njegova pojava tudi del trženja samega medija. To je novost novih tehnologij in pomeni zvezdništvo.
 
Novi elektronski mediji kot radio in televizija imata periodičnost v poročilih in dnevnikih, ki je že urna, ali celo trenutna, internet pa stalno osveževanje.
 
Ob nastanku novih medijev je večina besedil v še bolj sežeti vsebini na voljo tako na spletu, kot tudi v radio oddajah in TV oddajah, ki so namenjeni novinarskim izdelkom. Komuniciranje z novinarskimi in drugimi prispevki sproži pojem [[Množično občilo|množična občila]]. Pri medijskem nastopu novinarja je njegova pojava tudi del trženja samega medija. To je novost novih tehnologij in pomeni zvezdništvo.
 
=== Značilnosti publicističnih besedil ===
* Ažurnost: sprotnost, dnevno ali takojšnje poročanje
* Aktualnost: obravnavanje aktualnih tem.
* Periodičnost: izhajanje v rednih krajših časovnih presledkih.
* Publiciteta: novinarski izdelki so javni. Cilj publicistike je, da do nje lahko pride kar največ ljudi.
* Univerzalnost: novinarski izdelki pokrivajo široko področje vsebin.
* [[Publicistični jezik]].
Vrstica 18 ⟶ 30:
* Informativna ali poročevalna zvrst: sem sodijo novinarska besedila, ki so [[objektivnost|objektivna]] in obsegajo dejstva in podatke. Prevladujoča funkcija teh besedil je informacijska.
** [[Novica]] je krajše pripovedno publicistično besedilo, novinar v njej seznani javnost z aktualnim dogodkom, je objektivna.
** [[Članek]] je daljša razčlenjenena novica
** [[Poročilo]] je obširno prikazovalno publicistično besedilo, novinar objektivno poroča o dogodkih iz preteklosti.
 
Vrstica 83 ⟶ 96:
 
== Oblike medijev ==
Množični mediji ali javna občila:
* Govorniški oder, prižnica, trubadurstvo ipd
* Tiskani mediji: so mediji, natiskani na papir (za razliko od rokopisov): knjige, časopisi, revije, [[zemljevid]]i, [[letak]]i, [[plakat]]i. Posebna oblika tiskanih medijev je tisk za slepe in slabovidne.
* Novinarski roman: daljše avtonomno delo v obliki raziskovalne reportaže in podanih izjav, ki objektivno popiše nek zaključen dogodek z vsemi političnimi, sociološkimi in drugimi podrobnostmi
* Radio in televizija: Nove tehnologije so prinesle več oblik: plačilna televizija, digitalni videorekorder, internetna radio in televizija, digitalni televizorji
* Avdio-vizualni mediji: sem spadajo slikovni in tonski mediji na analognih medijih in medijih za digitalno shranjevanje. Klasični ali stari n.osilci zvoka so: kompaktni diski, vinilne plošče, glasbene kasete, mini diski, zvočne knjige itd. Filmski mediji so: kinofilmi (35 mm), VHS, DVD, VMD itd.
* Internet, družabna omrežja in razne razvojne oblike povezane s svetovnim spletom
Mediji kot nosilci informacij:
* Avdio-vizualni mediji: sem spadajo slikovni in tonski mediji na analognih medijih in medijih za digitalno shranjevanje. Klasični ali stari n.osilci zvoka so: kompaktni diski, vinilne plošče, glasbene kasete, mini diski, zvočne knjige itd. Filmski mediji so: kinofilmi (35 mm), VHS, DVD, VMD itd.
* Elektronske publikacije: za te je značilno, da so v digitalni obliki in da za njihovo uporabo potrebujemo računalnik. Ločimo med off-line publikacijami na različnih medijih za shranjevanje (diskete, zgoščenka, DVD) in on-line publikacijami, ki jih širimo prek interneta (npr. spletne strani). Elektronske publikacije so primerne predvsem za enciklopedije in slovarje, programe za učenje, e-časopise, računalniške igrice in e-knjige
* Mikrooblike: to je nadpomenka za analogne posnetke tiskanih predlog, ki so pomanjšanje na velikost filmskega materiala.