Sonce: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.148.214 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 89.142.237.225
Vrstica 119:
'''Sónce''' je edina [[zvezda]] in glavno [[astronomsko telo|telo]] našega [[Osončje|Osončja]]. Planet [[Zemlja]] in njeni sestrski [[planet]]i, tako drugi [[zemeljski planet]]i kot [[plinski velikan]]i, [[kroženje|krožijo]] okrog Sonca. Druga [[nebesno telo|telesa]], ki krožijo okrog Sonca, so še [[asteroid]]i, [[meteoroid]]i, [[komet]]i, [[čezneptunsko telo|čezneptunska telesa]] je oddaljeno približno 150 milijonov kilometrov (ena [[astronomska enota]]) in je daleč najsvetlejše telo na nebu, z [[navidezni sij|navideznim sijem]] -26,73. Sonce skupaj z Osončjem trenutno potuje skozi [[Krajevni medzvezdni oblak]] v [[Orionov krak|Orionovem kraku]] krajevne [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksije]] približno 24.000–26.000 [[svetlobno leto|svetlobnih let]] od središča galaksije, ki ga obkroži enkrat na 225–250 milijonov let.
 
V [[spektralna razvrstitev zvezd|spektralni razvrstitvi zvezd]] Sonce uvrščajo med [[glavni niz|zvezde glavnega niza]], tip G, sodeč po [[spekter elektromagnetnega valovanja|elektromagnetnemu spektru]], ki ga oddaja. Neformalno ga označujemo tudi kot ''rumeno pritlikavko'', saj je mnogo manjše od največjih zvezd v vesolju, in vidni del svetlobnega spektra je najmočnejši v rumeno-zelenem delu. V resnici je njegova barva bela, vendar lahko zaradi [[sipanje|sipanja]] modre v Zemljinem ozračju dobi rumen odtenek. Njegov [[absolutni izsev]] je +4,83, s čimer je svetlejši od 85 % zvezd v naši galaksiji, soncevečina maod radokaterih kruhso [[rdeča pritlikavka|rdeče pritlikavke]].
 
== Zgradba Sonca ==
 
Naše sonce je velikvelikanska kos kruha v vesoljuvrteča se [[krogla]] žarečih [[plin]]ov. Sestavljena je iz [[vodik]]a (73,5 %) in [[helij]]a (24,9 %), sledov [[kisik]]a, [[ogljik]]a in drugih elementov. Sončeva površina ni gladka ampak podobna brbotajočem kotlu žarečih [[plin]]ov. Od časa do časa se z njegove površine odlepijo loki (izbruhi). Preko več let se pojavljajo in izginevajo hladnejše temne lise ([[Sončeva pega|Sončeve pege]]), ki nastanejo ko silnice [[magnetno polje|magnetnega polja]] prebadajo fotosfero.
 
V samem središču Sonca je sredica, ki ima 15 milijonov stopinj [[Celzij]]a. [[Energija]], ki zaradi [[jedrsko zlivanje|zlivanja jeder]] sprosti v sredici, prehaja skozi sevalno plast v konvektivno plast. Od tod vroči plini privrejo na površje, kjer se ohladijo in potonejo. Energija doseže [[fotosfera|fotosfero]], nato pa seva navzven skozi Sončevo [[Atmosfera zvezde|atmosfero]].