Margaret Sanger: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 15:
===Socialni aktivizem===
Leta 1911, po požaru, ki ji družini Sanger uničil dom, so se preselili v New York in predmestno življenje pustili za seboj. Tam je Margaret je delala kot domača medicinska sestra v slumih v Vzhodnem New Yorku. V tem času se je pod vplivom svojega levičarsko usmerjenega moža začela ukvarjati tudi s politiko. Pridružila se je ženskemu komiteju newyorških socialnih strank in se udeleževala delavskih stavk. Sodelovala je tudi z lokalnimi intelektualci, socialisti in aktivisti, vključno z znanimi imeni, kot so John Reed, Upton Sinclair, Mabel Dodge in Emma Goldman. Njeni politični interesi, razvoj feminizma in medicinske izkušnje, so jo spodbudili, da je napisala dve seriji kolumn o spolni vzgoji z naslovoma What every mother should know in What every girl should know, ki sta bili objavljeni v reviji New York Call. Za takratni čas so bili njeni članki svobodomiselni in progresivni, zato so bili nekateri nad njimi ogorčeni, nekateri pa so jo podpirali. Obe deli sta bili leta 1916 objavljeni tudi v knjižni obliki.
Medtem ko je delala zs priseljenkami, predstavnicami delavskega razreda, je Margaret spoznala žensko, ki je zaradi pomankanja izobrazbe na področju nezaželene nosečnosti pogosto doživljala spontane splave. Dostopa do informacij o kontracepciji, kaj šele do kontracepcije same, takrat zaradi strogih zakonov ni bilo, saj je veljala za nespodobno. Te problemi so bili predstavljeni v zgodbi, za katero še danes ne vemo, ali je resnična. Govori o Sadie Sachs, ženski, ki je zaradi več spontanih splavov doživljala hude zdravstvene težave, za katere je poskušala najti rešitev pri svojem zdravniku, ki ji je le svetoval, naj je manj spolno aktivna. Po nekaj mesecih je Sadie poklicala Margaret, ki si je ob pogledu nanjo po še enem spontanem splavu, prisegla, da ne bo vzela nobenega primera več, dokler ne omogoči, da imajo vse delavne ženske v državi dostop do kontracepcije. S tem se je začelo njeno prizadevanje za pomoč vsem ženskam v boju z nezaželeno nosečnostjo.
 
S povečanjem moči delavskega razreda, je Margaret uspela ena najbolj korenitih sprememb na področju tveganja nezaželene nosečnosti. Zavzemala se je za odpravo cenzuriranja informacij o kontracepciji.
 
Leta 1914 je Margaret začela izdajati 8-stransko mesečno glasilo The Woman Rebel, ki je promoviralo dostopnost in uporabo kontracepcije. Margaret je v sodelovanju zs svojimi prijatelji anarhisti poskušala popularizirati izraz »birth control« oz. kontracepcija, ki takrat ni bil v uporabi, ampak so bili bolj razširjeni izrazi, ki so kontracepcijska sredstva opisovali kot omejitev družine. Margaret je trdila tudi, da bi morala biti vsaka ženska sama popolna gospodarica svojega telesa.
 
Eden njenih ciljev je bil izzvati pravna sredstva proti državnim zakonom, ki so prepovedovali uporabo kontracepcije in informiranje o njej, saj so jo povezovali z opolzkostjo in vulgarnostjo. Čeprav je lokalna pravna oblast zavrnila sedem od petih izdaj glasila The Woman Rebel s članki na to temo, je Margaret nadaljevala z objavo in celo začela s pisanjem brošure, ki je oporekala tem zakonom, z naslovom Family Limitaton. V njej je na šestnajstih straneh podrobno navedla informacije o kontracepciji in opisala različne metode uporabe kontracepcijskih sredstev. Avgusta 1914 je bila zaradi objavljanja glasila The Woman Rebel obtožena kršenja zakona »proti opolzkosti« in v izogib sojenju zapustila državo.