Harold II., Angleški: Razlika med redakcijama

Harold je bil sin Godwina (1001-1053), mogočnega grofa Wessexa in Gythe Thorkelsdóttir, svakinje kralja Knuta Velikega Anglije in Danske. Gythin brat je bil grof Ulf, ki se je poročil s Knutovo sestro Estrith (c. 1015/1016). Tako je postal Ulf svak kralja Sweyna Forkbearda (umrl 1014); Ulfov in Estrithin sin bi postal kralj Sweyn II. Danski leta 1047. Godwin je imel sina Wulfnotha, verjetno ''thegn'' in po rodu iz Sussexa. Godwin je začel svojo politično kariero s podporo kralja [[Edmund Železnoboki|Edmunda Železnobokega]] (vladal od aprila do novembra 1016), ki ga je zamenjal Knut leta 1018, ko ga je Knut imenoval za grofa [[Wessex]]a. Godwin ostala grof ves preostanek Knutovega vladanja in bil eden od le dveh grofov, ki os preživeli do koncu tega vladanja. Po Knutovi smrti leta 1035 je Godwin sprva podprl Harthacnuta namesto Knutovega prvega naslednika Haralda Harefoota, vendar je zamenjal stran leta 1037 – vendar ne brez vpletenosti leta 1036 v umor Alfreda Aethelinga, polbrata Harthacnuta in mlajšega brata poznejšega kralja Edvarda Spoznavalca. Ko je Harald Harefoot leta 1040 umrl, je Harthacnut postal kralj Anglije, Godwinova moč pa ogrožena zaradi vpletenosti v Alfredov umor, vendar mu je prisegel in dal veliko darilo za zavarovanje kraljeve usluge. V Harthacnutovo smrt leta 1042 je bil verjetno vpleten Godwin v vlogi pomagača pri zasedbi angleškega prestola za Edvard Spoznavalca. Leta 1045 je Godwin dosegel svojo največjo moč, ko je novi kralj poročil Godwinovo hčerko Edith. Godwin in Gytha sta imela več otrok - šest sinov: Sweyn, Harald, Tostig, Gyrth, Leofwine in Wulfnoth in tri hčere Edith Wessexška (prvotno imenovana Gytha vendar preimenovana v Ealdgyth (ali Edith), ko se je poročila s kraljem Edvardom Spoznavalcem), Gunhild in Ælfgifu. Rojstni datumi sinov niso znani, vendar je bil Sweyn najstarejši in Harald drugi sin. <ref name=Walker10>Walker ''Harold'' p. 7- 18</ref> Harald je bil leta 1045 star okoli 25, zato je njegovo rojstno leto okoli leta 1020. <ref name=Rex31>Rex ''Harold'' p. 31.</ref>

[[File:Bayeux Tapestry scene23 Harold sacramentum fecit Willelmo duci.jpg|thumb|''HAROLD SACRAMENTUM FECIT VVILLELMO DUCI'' ("Harald je prisegel vojvodi Viljemu"). ([[Tapiserija iz Bayeuxa]]) Ta scena je naevedan pred sceno na tapisriji ki kaže ''Bagia'' (Bayeux, verjetno stolnico v Bayeuxu). Prikazuje Haralda kako se dotika sveh oltarjev sz vojvodo na prestolu ki gleda naprej, in je središče normanske invazije na Anglijo.]]

Ob koncu leta 1065 je kralj Edvard Spoznavalec padel v komo ne da bi pojasnil svojo prednost glede nasledstva. Umrl je 5. januarja 1066 in, v skladu z ''Vita Ædwardi Regis'' (''Življenje kralja Edwarda'' je zgodovinski [[rokopis]] anonimnega avtorja iz leta 1067 po naročilu kraljice Edith, žene kralja Edwarda Spovednika. En ohranjen rokopis, datiran c. 1100 je zdaj v British Library), se je na kratko zavedel in kraljestvo predal njegovi vdovi, Haralda pa določil za "zaščito". Ko je bil naslednji dan sklican Witan so izbrali Haralda, njegovo kronanje je sledilo 6. januarja, najverjetneje v Westminstrski opatiji, čeprav o tem ni ohranjenih dokazov. <ref>[//web.archive.org/web/20091016073106/http://www.westminster-abbey.org/our-history/royals/coronations Westminster Abbey Official site&nbsp;– Coronations]</ref> Čeprav kasnejši normanski viri opozarjajo na hitrost tega kronanju, je lahko razlog, da so bili vsi plemiči v deželi prisotni v Westminstru za praznik svetih Treh kraljev in ne zaradi kakršnega koli nasilnega prevzema prestola s strani Haralda.