Meksikajnarji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
bibl |
||
Vrstica 2:
'''Meksikajnarji''' je naziv za prostovoljce v vojski mehiškega cesarja [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana]], brata avstrijskega cesarja [[Franc Jožef|Franca Jožefa]]. Zaradi upora Mehičanov leta 1864 je Franc Jožef Maksimilijanu pomagal s prostovoljci iz [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskih dežel]]; po nekaterih podatkih naj bi bilo prostovoljcev okoli 6.000. Na slovenskem je Ljubljanski mestni svet 3. junija izdal poziv za prostovoljstvo; zbirališče prostovoljcev je bila [[Cukrarna, Ljubljana|Cukrarna]]. Preko [[Trst]]a so prostovoljci iz vseh dežel odpluli v več skupinah proti [[Mehika|Mehiki]].
Dogovorjeno je bilo, da bodo prostovoljci služili šest let in za to dobivali plačo, tistim, ki bi po tem ostali v Mehiki, pa je bilo obljubljeno 12-28 [[oral]]ov zemlje. Ko je francoski cesar [[Napoleon III.]] zaradi pritiska [[Združene države Amerike|ZDA]] odpoklical svoje čete, je evropska intervencija propadla. Od vseh prostovoljcev se jih je do aprila 1867 vrnilo samo 1.151. Nekaj Slovencev se je po smrti Maksimilijana vrnilo nazaj, nekateri pa so ostali v Mehiki.
==Slovenska književnost in meksikajnarji==
Nekaj Slovencev se je po smrti Maksimilijana vrnilo nazaj, nekateri pa so ostali v Mehiki. O slovenskih prostovoljcih so pisali številni književniki in drugi, med drugim [[France Kastelic]] v ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]]'' ter [[Josip Jurčič]] in [[Ivan Tavčar]].▼
▲
*''Meksikajnarji, 1–5''. [Strip.] Risba Zoran Smiljanić, scenarij Marijan Pušavec. Ljubljana: Umco, 2006–2016.
== Viri ==
<div class="references-small">
* Cvirn, J. ''idr.'' (1999). "Razmah kulturnega in političnega delovanja v ustvani dobi". '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 250); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1
| |||