Hans Christian Andersen: Razlika med redakcijama

Kot pomembna skupna tema pravljic in pripovedk so osebe, ki se nahajajo na robu družbe zaradi svoje nenavadnosti, neznatnosti ali nemočnosti. Elementi njegovega življenja so v nekaterih zgodbah izrazito izstopajoči kot vir žalosti in razočaranj, pa tudi sreče in modrosti. Kot odraščajoč mladostnik, študent pa tudi pisec je doživel mnogo bivanjskih in ljubezenskih razočaranj pa tudi utrpel mnogo razočaranj nad prijatelji, znanci in literarnimi kritiki, katerim se je zaupal.

 

Rodil se je [[2. april]]a [[1805]] (njegov rojstni dan je [[mednarodni dan mladinske knjige]]) v mestu [[Odense]] na Danskem. Njegov oče je bil norčav čevljar s sorodstvom med plemenitimi ljudmi, a je umrl, ko je bilo pisatelju 11 let. Andersenova mati je želela, da se izuči za [[krojač]]a, on pa je sanjal o drugih stvareh. Že v otroških letih se je prepuščal sanjarjenju, želel je postati [[pesnik]] in [[igralec (umetnik)|igralec]]. Tekom življenja je napisal nekaj [[roman]]ov in [[gledališka igra|gledaliških iger]], ki pa so potonile v pozabo, slave je bil deležen predvsem zaradi pravljic. Da bi bil lahko dober igralec in pisec, se je še enkrat a klasično izučil ko je bil najstnik in bi moral šolo že končati. Bil je tako starejši kot ostali, tudi sicer visokorasel in prenapetega nerodnega obnašanja, zato so se mu posmehovali sošolci. Že zelo zgodaj ob prihodu v [[København]] se močno in z veliko ambicijo rine v svet [[Gledališče|gledališča]], umetnosti in plesa, z željo biti igralec. Pri prebijanju skozi družbene razrede mu opazno pomaga ravnatelj Kraljevega gledališča v Kobenhavnu, ki mu financira tudi šolanje in omogoči stik s tedanjimi kulturniki in igralci. Ambicija igralstva se spremeni, saj mu glas mutira, tudi ni posebej atletičen, tako postane pisec, pesnik, pripovedovalec, celo dramatik. Obupan in z malo denarja, a veliko usmiljenja plemenitašev in gledaliških funkcionarjev opravi tako šolanje kot prve korake v književnost, dramatiko in [[Poezija|poezijo]]. Klasično izobrazbo dobi z velikim zamikom, večinoma preko učiteljev in inštruktorjev, a veliko vlaga v izobraževanje. Objavljen je z velikimi projekti, marsikateri so tedaj tudi cenjeni, a zelo slabo se sooča s kritikami. Počasi spoznava umetniški svet igralcev, pevcev in plesalcev, kateremu nikoli povsem ne pripada kot književnik, je pa zelo cenjen kot pripovedovalec kratkih pravljičnih fantastičnih zgodb, kjer za razliko od bratom [[Jacob Grimm|Grimm]] in drugih zbiralcev ljudskega izročila ponudi tudi povsem originalne zgodbe.