Alasdair MacIntyre: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Povezave
Vrstica 1:
{{slog}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Alasdair Chalmers MacIntyre''' (rojen [[12. januar|12 Januar]] [[1929]]) je [[Škotska|škotski]] [[Filozofija|filzof]], a tudi znan za njegov prispevek v zgodovini [[Filozofija|filozofije]] in [[Teologija|teologije]]. Je višji znanstveni sodelavec v centru za Sodobne aristotelova Študije na [[Etika|etiko]] in [[Politika|politiko]] (CASEP) v [[London]] [[Metropolitan University]], in zaslužni profesor filozofije na [[univerzi Notre Dame]]. V svoji dolgi akademski karieri, je predaval tudi na [[univerzi Brandeis]], [[Univerza Duke|Duke University]], [[Vanderbilt University]], in [[Boston University]]. MacIntyreva [[After Virtue]] (1981) je priznana kot ena izmed najpomembnejših del angleške govoreče moralne in politične filozofije v 20. stoletju.
 
== Življenjepis ==
Šolal se je na »[[Queen Mary College]]« v [[London|Londonu]], in ima magisterij iz [[Umetnost|umetnosti]] na Univerzi v [[Manchester|Manchestru]] in na Univerzi v [[Oxford|Oxfordu]]. Svojo učiteljsko kariero je začel leta 1951 v »Manchester« »University«. Poučeval je na [[Univerza Leeds|Univerzi v Leedsu]], Univerzi v Essexu in Univerzi v Oxfordu v Veliki Britaniji. Preden se je preselil v ZDA okoli leta 1969 je MacIntyre bil kakor intelektualni »[[Nomadi|nomad]]«, ki je predaval na številnih univerzah v [[Združene države Amerike|ZDA]].
 
Kratka zgodovina njegovega poučevanja – bil je:
 
• Profesor zgodovine in idej, [[Brandeis University]] (1969 ali 1970),
 
• Dekan Visoke šole za umetnost in profesor filozofije, Boston University (1972),
 
[[Henry Luce]] Profesor, [[Wellesley College]] (1980),
 
[[W. Alton Jones]] Profesor, [[Vanderbilt University]] (1982),
 
• Profesor filozofije na [[Univerzi Notre Dame]] (1985),
 
• Profesor filozofije, Vanderbilt University (1985),
 
• Na obisku, Whitney humanistične Center, [[Univerza Yale|Yale University]] (1988),
 
[[McMahon-Hank]] profesor filozofije, [[Notre-Dame-en-Saint-Melaine, Rennes|Notre Dame]] (1989), in
 
• Umetnosti in znanosti profesor filozofije, Duke University (1995-1997).
 
== Filozofski pristop ==
MacIntyrov pristop do moralne filozofije ima številna kompleksna prizadevanja. Poskušal je restavrirati [[Aristotel|Aristotelovo]] moralno filozofijo, in svoj poskus opisuje kot »nenavadno moderno razumevanje« naloge.
 
To se največ ukvarja s Maclntyrovom pristopom k moralnim sporom. Za razliko od nekaterih analitičnih filozofov, ki poskušajo ustvariti moralno soglasje na podlagi ideala racionalnosti, MacIntyre predstavlja zgodovinsko naracijo o razvoju etike in osvetliti sodoben problem "neprimerljivih" moralnih predstav (pojme, katerih vrednost ni mogoče zmanjšati s skupnim ukrepom).
 
Ena od glavnih točk je MacIntyr opisal v svojem najbolj znanem delu, After Virtue, je, da je po neuspelem poskusu z različnimi razsvetljenskimi misleci, da ustvarijo končna univerzalna pravila moralne racionalnosti privedla do zavrnitve moralne racionalnosti skupaj s poznejšimi misleci, kot so [[Charles Stevenson]], [[Jean-Paul Sartre]] in [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Friedrich Nietzsche]].
 
Nasprotno pa se MacIntyre ukvarja z vztrajanjem različne oblike moralne racionalnosti in argumentacije, ki se zavzemajo niti za končno pravno moč niti za neustavljivo varnost. Vendar ne samo dno relativističnega ali emocijskega zanikanja katerekoli moralne racionalnosti. To počne z vrnitvijo na tradicijo aristotelske etike s teleološkimi trditvami zaradi dobrih in moralnih oseb, ki so bili prvotno zavrnjeni z razsvetljenstvar[[Razsvetljenstvo|azsvetljenstva]] in je dosegel popolnejšo artikulacijo v srednjeveških spisih Thomas Aquinas. Ta Aristotelska-Thomistična tradicija, predlaga, predstavlja "najboljše teorije doslej," o tem, kako so stvari in kako bi morali ukrepati.
 
Na splošno, v skladu s MacIntyre, je v primeru, da moralni spori vedno potekajo znotraj in med rivalskimi tradiciji misli, zaradi katerih zatekanje k idejami, predpostavk, vrste argumentov in skupnih dogovorov in pristopov, ki so podedovane iz preteklosti . Tako kljub temu, da ni dokončna pot za eno tradicijo moralne filozofije, čeprav to pomeni premagati in izključiti možnosti še enega, pa lahko nasprotna stališča poklicati drug drugega pod vprašajnji z različnimi sredstvi, vključno z vprašanji notranje skladnosti, domiselno rekonstrukcijo dilem, epistemološke krize, in rodovitnost.
Vrstica 40:
 
=== After Virtue (1981) ===
Njegovo najbolj brano delo je najverjetneje After Virtue. Na splošno je naloga Po Virtue da računa tako za disfunkcionalne kakovost moralnega diskurza v sodobni družbi in sanirati, kar MacIntyre meni, pozabljenost alternativa v teleološki racionalnosti aristotelske vrlina etike. MacIntyre misel je revolucionarna, saj artikulira politiko samoobrambe za lokalne skupnosti, ki si prizadevajo, da bi zaščitili svoje prakse in ohranjajo svoj način življenja iz koroziji [[Kapitalizem|kapitalističnega]] gospodarstva.
 
=== Whose Justice? Which Rationality? (1988) ===
Vrstica 62:
1969 (with Paul Ricoeur). The Religious Significance of Atheism. New York: Columbia University Press.
 
1970 [[Herbert Marcuse]]: An Exposition and a Polemic. New York: The Viking Press.
 
1970 Marcuse. London: Fontana Modern Masters.