Étienne Cabet: Razlika med redakcijama

 

 

Étienne Cabet je bil francoski politični filozof, antimonarhist in utopični socialist. Bil je ustanovitelj političnega gibanja z imenom Ikarijanstvo. Njegov cilj je bil zamenjati kapitalistično proizvodnjo z delavskimi zadrugami. Postal je eden najbolj znanih zagovornikov socializma tistega časa.

 

 

 

Cabet se je rodil 1. januarja leta 1788 v Dijonu v francoskem departmaju Côte-d'Or. Maja leta 1812 je diplomiral iz prava in se štiri leta pozneje preselil v Pariz, kjer je delal za Felixa Nicoda, bogatega in vplivnega odvetnika, ki je imel zveze z nasprotniki monarhije Bourbonov. Cabet se je z njimi močno povezal ter začel kariero politično-družbenega aktivista, ki se ji je posvečal celo svoje nadaljnje življenje. Sodeloval je v revoluciji leta 1830 in bil za nagrado imenovan za generalnega državnega tožilca na Korziki in za predstavnika v nižjem domu parlamenta. Kmalu je bil odstavljen s tega položaja zaradi napada na vladne konservativce v delu Zgodovina revolucije 1830 (1832). Hitro je postal razočaran nad vladavino Ludvika Filipa I., zato je leta 1833 pod njegovim okriljem začel izhajati protivladni časopis Popularno. Zaradi porasta revolucionarnih idej, izraženih v tem časopisu, je leta 1834 odšel v Anglijo, da bi se izognil smrtni obsodbi. Do vrnitve v Francijo leta 1839 je močno pod vplivom Roberta Owna in Thomasa Mora (ter njegovega dela Utopija), napisal tudi dve knjigi: Popularno zgodovino francoske revolucije (1839) in svoje najbolj znano delo, novelo Potovanja in avanture lorda Williama Carisdalla v Ikarijo (objavljeno leta 1840). V Franciji je zagovarjal komunistično socialno in politično gibanje, leta 1841 je oživil časopis Popularno, ki je bil najbolj bran med francoskim delavskim slojem, vplival je na številne socialistične mislece in pisatelje. 3. februarja leta 1848 je okoli 70 Cabetovih privržencev zapustilo Le Havre, da bi na milijon hektarjev velikem ozemlju v južnem Denton Countyju v Teksasu ustvarili okolje s komuno, kot ga opisuje ta novela. Njihovo prizadevanje je bilo ustvariti Obljubljeno deželo oziroma raj na Zemlji. Sklenili so družbeno pogodbo, ki je Cabeta določala za vodjo njihove skupnosti. Maja istega leta so prispeli na želeno ozemlje, a so ugotovili, da je njihovega le ena desetina predvidenega ozemlja, in še ta je lahko njihova le pod številnimi nemogočimi pogoji. Razočarani in bolehni od malarije so se preživeli naseljenci vrnili v New Orleans, kjer se jim je pridružil Cabet z drugo skupino Ikarijancev, ki so prispeli iz Francije. Kasneje tega meseca je del ikarijanske skupnosti odpotoval na sever v mesto Nauvoo v državi Illinois, ki so ga 2 leti prej zapustili Mormoni. Ob vrnitvi v New Orleans so Cabetu sporočili, da bi bilo izpraznjeno mesto idealna lokacija za novo ikarijansko skupnost. Cabet je z 280 podporniki zapustil New Orleans in prispel v Nauvoo 15. marca leta 1849 ter tam ustanovil skupnost s kmetijsko zadrugo. Nauvoojska skupnost pa je imela veliko finančnih in ostalih težav že od začetka, predvsem so Cabetu zamerili občasno avtoritarno in diktatorsko vedenje, ko je s serijo ediktov in popolno podrejenostjo ljudstva želel rešiti krizo. Cabet je tudi predlagal, da se ga razglasi za predsednika za obdobje štirih let, s čimer se veliko ljudi ni strinjalo. Maja leta 1851 se je moral Cabet tudi vrniti v Francijo, da bi poravnal obtožbe goljufije zoper sebe pri promociji ameriških ikarijanskih projektov. Po zmagi nad obtožbami se je vrnil v Nauvoo in leta 1854 postal državljan ZDA. A jeseni leta 1856 je nauvoojska skupnost razpadla zaradi finančnih problemov in številnih notranjih prepirov. Cabet je s 180 preostalimi privrženci šel v St. Louis v Missouriju, da bi ustanovil novo skupnost. Teden po prispetju, 8. novembra leta 1856, je umrl. Ikarijanske skupnosti so v Združenih državah obstajale še do leta 1898.

 

 

Cabet je svoj model utopične družbe na temelju komunizma predstavil v svoji najslavnejši knjigi Potovanja in avanture lorda Williama Carisdalla v Ikarijo, kjer je opisal svoje idealno mesto, in si pridobil simpatije številnih francoskih delavcev, ki so si tako družbeno ureditev predstavljali kot idealno. Knjiga je pravzaprav refleksija Morove Utopije in Rousseaujeve romantike. Cabetova filozofija je temeljila na ideji, da okolje določa in izoblikuje človeško naravo in da bi bili ljudje, ki so sami po sebi racionalni in pravični, sposobni ustvariti popolno družbeno skupnost, če bi bili postavljeni v ustrezno okolje, ki je preprosto, čisto in čim bližje naravi. Rešitev za človeške pomanjkljivosti je po Cabetu vrnitev k preprostemu, primitivnemu gospodarstvu, kjer zasebna lastnina in sebičnost nikoli nista obstajala.

Cabet je verjel, da je družbeni napredek mogoče doseči s sposobno oblastjo in kvalitetno izobrazbo obeh spolov.Njegovo delovanje in ideje so imele vpliv tudi na druge pomembne socialistične pisatelje in filozofe, na primer na Karla Marxa in Friedricha Engelsa.

 

 

Histoire de la Révolution de 1830 et situation présente expliquée et éclairée par les révolutions de 1789, 1792, 1799, 1804 et par la Restauration, 1832 / Zgodovina revolucije 1830 in razjasnitev ter razlaga situacije z revolucijami 1789, 1792, 1799, 1804 in restavracijo (1832)/

Voyages et aventures de Lord William Carisdall en Icarie, 1839 (publié sous un pseudonyme) / Potovanja in avanture Lorda Williama Carisdalla na Ikariji (1839)/

Comment je suis communiste, 1840 /Kako sem komunist (1840)/

Histoire populaire de la Révolution française de 1789 à 1830, 1840 / Popularna zgodovina francoske revolucije od 1989 do 1830 (1840)/

Voyage en Icarie, 1842 ; rééd. Paris, Dalloz, 2005, 620 p. / Potovanja na Ikario/

La Femme, son malheureux sort dans la société actuelle, son bonheur dans la communauté, 1844 / Ženska, njena nesreča v aktualni družbi in sreča v komunistični (1844)/

L’Ouvrier, ses misères actuelles, leur cause et leur remède, son futur bonheur dans la communauté, moyens de l’établir, 1846 / Delavec, njegova sedanja beda, njen vzrok in zdravilo, njegova bodoča sreča v komunizmu, sredstva za njegovo vzpostavitev (1846)/

Le Vrai Christianisme suivant Jésus-Christ, 1846 / Pravo krščanstvo po Jezusu Kristusu (1846)/

Réalisation de la communauté d’Icarie, 1847 / Realizacija komune v Ikariji (1847)/

 

 

Étienne Cabet (1788-1856), le temps de l’utopie communiste.[internet]. Dostopno na naslovu: https://blogs.mediapart.fr/edition/la-revue-du-projet/article/230516/etienne-cabet-1788-1856-le-temps-de-l-utopie-communiste-par-francois-fourn