Esperanto: Razlika med redakcijama

Esperanto naj bi omogočil vsem ljudem enakopravno in neposredno sporazumevanje ob hkratnem ohranjanju materinščine<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije 3. knjiga. Geslo Esperanto.|last=Peter Zlatnar, Vinko Ošlak|first=|publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002|year=1989|isbn=86-11-14288-8|location=|page=59|cobiss=17411}}</ref>. Zato je bil esperanto ustvarjen z namenom, da bi bil kar najbolj logičen in zato tudi lahko učljiv.<ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana: Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=Ljubljana|page=Platnica|cobiss=278566656}}</ref> S 16 glavnimi slovničnimi pravili brez izjem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zotks.si/iz%C5%A1la-je-knjiga-esperanto|title=Izšla je knjiga Esperanto Esperanto – intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|date=6.5.2015|accessdate=14.2.2017|website=Zveza za tehnično kulturo Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref> se je tako s svojo praktičnostjo najbolj uveljavil med vsemi načrtovanimi jeziki<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_constructed_languages|title=List of constructed languages|date=|accessdate=14.2.2017|website=Wikipedia|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8|location=|page=Platnica|cobiss=278566656}}</ref>. Esperanto ni samo sredstvo za komuniciranje, ampak predvsem način za promocijo miroljubnega sožitja različnih ljudi in kultur. <ref>{{Navedi knjigo|title=Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto|last=Klemenčič|first=Simona|publisher=Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC|year=2015|isbn=978-961-6243-69-8 (Zveza za tehnično kulturo Slovenije)|location=|page=|cobiss=278566656}}</ref> Veliko govorcev esperanta vidi esperanto kot alternativo naraščajoči uporabi [[Angleščina|angleščine]] po svetu. <ref>{{Navedi knjigo|title=Grin Report, page 81 "Thus Flochon (2000: 109) notes that 'the Institute of Cybernetic Education of Paderborn (Germany) has compared the learning times of several groups of French-speaking baccalauréat students to reach an equivalent "standard" level in four different languages: Esperanto, English, German and Italian. The results are as follows: to reach this level, 2000 hours of German study produce a linguistic level equivalent to 1500 hours of English study, 1000 hours of Italian study and ... 150 hours of Esperanto study. No comment.' Other estimates scattered in the literature confirm faster achievement in target language skills in Esperanto than in all the other languages with which the comparison has been made (Ministry of Education [Italy], 1995) as well as propaedeutic benefits of Esperanto (Corsetti and La Torre, 1995)."|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042717788|title=Število govorcev esperanta narašča: Ĉu vi ridas?|date=31.7.2015|accessdate=15.2.2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>