Gotthold Ephraim Lessing: Razlika med redakcijama

Življenje 1▼

Izbrana dela 3▼

Leta 1776 se je v občini Jork (blizu Hamburga), poročil z vdovo Evo König. Eva König je umrla leta 1778, po porodu sina. Gotthold Ephraim Lessing je umrl 15. februarja 1781 v Brunswicku, v 52. Letu starosti, med obiskom prodajalca vina.▼

Lessing je bil znan po prijateljstvu z judovsko-nemškim filozofom Mosesom Mendelssohnom. Nedavna biografija Mendelssohnovega vnuka Felixa, opisuje njuno prijateljstvo kot najbolj "svetlečo metaforo razsvetljenstva za versko strpnost«, prav ta odnos je sprožil njegovo zanimanje za popularne, zanimive verske razprave tistega časa. Tako je začel objavljati aktualne pamflete o svojih prepričanjih, ki so bile na koncu prepovedane. Prav ta prepoved prepričanj, ga je navdihnila za vrnitev v gledališče, saj je želel prikazati svoje poglede, tako je napisal delo »Natan der Weise«.▼

V Zgodnjem obdobju življenja je kazal interes za gledališče. V njegovih teoretičnih in kritičnih delih, ki so se navezovala na gledališče je poskušal prispevati k razvoju nove vrste gledališča v Nemčiji. Tako je razvil nov pogled, ki je bil nasproten tedanjemu pogledu na gledališče, ki ga je razvil Gottsched in njegovi privrženci. Lessingovo delo Hamburška dramaturgija (Hamburgische Dramaturgie) je vsebovalo kritike na podlagi iger, ki so bile uprizorjene v Hamburškem gledališču. Zaradi negodovanja igralcev in igralk je svoja dela preusmeril v analiziranje uprizoritev v gledališču. Zagovarjal je stališče, da je Francoska akademija skozi obdobje neoklasičnih pravil o obliki in ločevanju žanrov razvrednotila pomen dramatike. Zagovarjanje njegovih stališč je vplivalo na izvajalce gledališke dejavnosti. Prav ti so se kasneje združili v gibanje, ki je zavračalo tradicionalna pravila. Gibanje je bilo poznano pod imenom »Sturm und Drang«. Lessing je delal z velikim številom Gledaliških skupin.▼

V Hamburgu je z znanci poskušal skušal ustanoviti Nemško narodno Gledališče. Njegova dela se danes odražajo kot prototipi pozne meščanske nemške dramatike. Prvi meščanski tragediji, ki si jih ogledajo šolarji v Nemčiji sta Lessingovi, Miss Sara Sampson (Gospodična Sara Sampson) in Emilia Galotti. Kot vzor veliko nemških komedij je poznano delo Minna von Barnhelm. Delo Nathan der Weise predstavlja prvo »dramo ideje« (Ideendrama). Njegova teoretična dela Laokoön in Hamburška Dramaturgija, postavljajo nivo razpravam o estetskih in literarno teoretičnih principih. Lessing je menil, da bi morali dramaturgi delati neposredno z gledališčem in se ne skrivati v ozadju. V njegovih verskih in filozofskih delih je branil pravico do svobodnega mišljenja verujočih kristjanov. Nasprotoval pa je veri v razodetje in dobesedni interpretaciji Svetega pisma. Lessing je izpostavljal koncept, dokazovanja, o obstoju stvarstva. Izpostavljal je problem uporabe čudežev, kot temelj krščanstva, ker za to ni nobenih dokazov. Zgodovinske resnice, v katere ljudje dvomijo, ne morejo biti uporabljene kot dokazi, kot so obstoj boga.▼

V zadnji fazi svojega življenja, se je Lessing začel ukvarjati z intenzivnim ocenjevanjem teologije in vere. Veliko znanja je pobral z branjem rokopisov, ki jih je našel v obdobju, ko je delal v knjižnici. V času dela v knjižnici je zgradil tesno prijateljstvo z družino Reimarus, katera je imela v lasti neobjavljen rokopis, v katerem je bil zapisan potek napada na zgodovino krščanskega razkritja. Kljub nasprotovanju, brata Karla Lessinga je začel z objavljati dele rokopisa v brošurah, znanih kot Fragments. Avtor je bil naveden kot neznan. Zaradi spornih brošur je prišlo do sporne debate med njim in še enim teologom, Johannom Melchiorjem Goezom. V skrbi za očrnitev svojega ugleda je Goeze zaprosil vlado, da konča s sporom. Vlada je z zakonom utišala Lesslinga, s tem mu je bila odvzeta pravica do svobode cenzure. V odgovoru, se je Lessing skliceval na svoje sposobnosti pisanja dram. Napisal je dramo, ki je bila zagotovo njegova najvplivnejša igra do zdaj. Naslov drame je bil Nathan der Weise. V drami je Lessing prikazal napetost med judizmom, islamom in krščanstvom. V delu je predstavljena Prilika o treh prstanih, ki temelji na ideji, da nobena vera ni prava vera.▼

Številne razsvetljenske ideje, ki jih je Lessing opisoval skozi njegove, tako imenovane "ideale človeštva" navajajo, da je vera povezana z človekovo zmožnostjo razmišljanja. Nathan der Weise velja za prvi primer nemške literature "človečnosti". Kot otrok razsvetljenstva je zaupal v "razumsko krščanstvo", ki se je orientiralo po duhu vere. Verjel je v to, da se bo človeški razum ( ki ga je sprožila kritika in nestrinjanje) razvijal tudi brez božjega razkritja. V njegovem delu Izobrazba človeštva, pretežno in povezano razkrije svoj položaj.▼

Ideja svobode (gledališča proti prevladi, njegovega francoskega vzorca) je njegova osrednja tema v času njegovega življenja. V tem smislu se je zavzemal tudi za osvoboditev srednjega in višjega družbenega razreda pred vsiljevanjem njihovih misli. V njegovem literarnem obstoju si je konstantno prizadeval za samostojnost posameznika. Toda njegov ideal, možnosti življenja, kot svoboden avtor je bil težko dosegljiv, zaradi ekonomske omejenosti. ▼