Margaret Sanger: Razlika med redakcijama

Margaret Higgins Sanger (roj. Margaret Louise Higgins), ameriška pisateljica, medicinska sestra, učiteljica spolne vzgoje, kontracepcijska aktivistka, *14. september 1879, New York, † 6. september 1966.

 

Margaret Sanger se je rodila 14. septembra, leta 1879, kot 6. otrok očetu Michael Hennesseyu Higginsu, irskemu kamnoseku in svobodomislecu, in materi Anni Purcell Heggins. Michael H. Heggins je bil katolik, ki je pozneje postal ateist in aktivist za ženske pravice ter dostopnost javne izobrazbe.

Margaret je v svoji mladosti opravljala hišna opravila in skrbela za svoje mlajše sorojence.S podporo svojih dveh starejših sester se je vpisala na Claverack College in Hudson River Institute, leta 1900 se je kot pripravnica v bolnišnici White Plains usposabljala, da bi postala medicinska sestra.

Umrla je zaradi srčnega popuščanja leta 1966 v Tusconu v Arizoni, stara 86 let, leto po tem ko je bila kontracepcija legalizirana po celotni državi. Pokopana je v Fishkillu v New Yorku, skupaj s svojo sestro in možem Noahom Sleejom.

 

Leta 1911, po požaru, ki ji družini Sanger uničil dom, so se preselili v New York in predmestno življenje pustili za seboj. Tam je Margaret je delala kot domača medicinska sestra v slumih v Vzhodnem New Yorku. V tem času se je pod vplivom svojega levičarsko usmerjenega moža začela ukvarjati tudi s politiko. Pridružila se je ženskemu komiteju newyorških socialnih strank in se udeleževala delavskih stavk. Sodelovala je tudi z lokalnimi intelektualci, socialisti in aktivisti, vključno z znanimi imeni, kot so John Reed, Upton Sinclair, Mabel Dodge in Emma Goldman. Njeni politični interesi, razvoj feminizma in medicinske izkušnje, so jo spodbudili, da je napisala dve seriji kolumn o spolni vzgoji z naslovoma What every mother should know in What every girl should know, ki sta bili objavljeni v reviji New York Call. Za takratni čas so bili njeni članki svobodomiselni in progresivni, zato so bili nekateri nad njimi ogorčeni, nekateri pa so jo podpirali. Obe deli sta bili leta 1916 objavljeni tudi v knjižni obliki.

Medtem ko je delala z priseljenkami, predstavnicami delavskega razreda, je Margaret spoznala žensko, ki je zaradi pomankanja izobrazbe na področju nezaželene nosečnosti pogosto doživljala spontane splave. Dostopa do informacij o kontracepciji, kaj šele do kontracepcije same, takrat zaradi strogih zakonov ni bilo, saj je veljala za nespodobno. Te problemi so bili predstavljeni v zgodbi, za katero še danes ne vemo, ali je resnična. Govori o Sadie Sachs, ženski, ki je zaradi več spontanih splavov doživljala hude zdravstvene težave, za katere je poskušala najti rešitev pri svojem zdravniku, ki ji je le svetoval, naj je manj spolno aktivna. Po nekaj mesecih je Sadie poklicala Margaret, ki si je ob pogledu nanjo po še enem spontanem splavu, prisegla, da ne bo vzela nobenega primera več, dokler ne omogoči, da imajo vse delavne ženske v državi dostop do kontracepcije. S tem se je začelo njeno prizadevanje za pomoč vsem ženskam v boju z nezaželeno nosečnostjo.

Velik vpliv nanjo so imele tudi liberalne ideje Havelocka Ellisa. Pod njegovim okriljem je iskala način, da bi bili spolni odnosi za ženske varnejši, obenem pa tudi prijetnejši.

 

Nekatere države v severozahodni Evropi so tisti čas imele več liberalnih pravil proti kontracepciji kot ZDA. Ko je leta 1905 Margaret obiskala nizozemsko kliniko za kontracepcijo, se je poučila o diafragmah in spoznala, da so le-te bolj učinkovite kot pa kontracepcijska sredstva, ki jih je dostavljala ameriškemu trgu. Diafragem ni bilo moč dobiti v ZDA, zato so jih Margaret in drug začeli uvažati iz Evrope navkljub zakonom.

 

Februarja 1917 je začela mesečno izdajati revijo Birth Control Review.

 

Po 1. svetovni vojni se je Margaret oddaljila od radikalne politike in leta 1921 ustanovila ABCL, da bi povečala število svojih podpornikov, ki bi bili tudi pripravniki srednjega sloja. ABCL je temeljila na treh principih: 1) Otroci bi morali biti spočeti iz ljubezni. 2) Otroci bi morali biti rojeni mami, ki si to zavestno želi. 3) Otroci bi se morali roditi samo v razmerah, ki bi jim omogočale zdrav razvoj. Zato bi morala imeti vsaka ženska moč, da prepreči nezaželeno spočetje, razen če so te tri pogoji izpolnjeni.

Leta 1923 je ustanovila Clinical Research Bureau (CRB), ki je bil prva legalna ordinacija za kontracepcijo v ZDA, v kateri so bile zaposlene izključno ženske. Ordinacija je prejemala veliko finančnih sredstev od John D. Rockefeller ml. in njegove družine.

V dvajsetih letih 19.stol. je napisala nekaj knjig, ki so spodbujale uporabo kontracepcije. Med letoma 1920 in 1926 je bilo prodanih več kot pol milijona izvodov Woman and the New Race in The Pivot of Civilization. Da bi promovirala ta namen, je napisala tudi dve avtobiografiji: My Fight for Birth Control (1931) in Margaret Sanger: An Autobiogrphy (1938).

 

Margaret je sodelovala tudi z uglednimi temnopoltimi voditelji in profesionalci, ki so videli potrebo po kontracepciji tudi v temnopoltih skupnostih. Na željo Jamesa Huberta, socialnega delavca in voditelja newyorške Urban League, je leta 1930 odprla ambulanto v Harlemu, v kateri so delali samo temnopolti. Margaret pri svojem osebjem ni tolerirala kakršnekoli zavrnitve dela, kadar je šlo za medrasne projekte. S svojim delom z manjšinami pa si je prislužila hvalo Martin Luther Kinga ml.

Sodelovala je pri »Črnuhovskemu projektu« (Negro Project), kjer si je skupaj z drugimi prizadevala za dostopnost kontracepcije revnemu temnopoltemu prebivalstvu. Kljub nasprotovanju nadrejenih, je Margaret hotela, da vodilno vlogo pri projektu zavzamejo temnopolti ministri. Dejala je tudi: »Najuspešnejši učeni pristop do temnopoltih je preko religije. Nočemo, da svet misli, da hočemo temnopolte iztrebiti, in minister je tisti, ki bi moral miriti, kakršenkoli izbruh bolj vernih pripadnikov temnopoltih skupnosti.« Ti so menili, da hoče Margaret s kontracepcijo zmanjšati število temnopoltih prebivalcev proti njihovi volji.

 

• What Every Mother Should Know – 1912

• Family Limitation – 1914

Prevodov njenih del v slovenščino še ne poznamo, zato so naslovi napisani v izvirniku.

 

 

Velik vpliv na Margaret je imel angleški psiholog Havelock Ellis, od katerega je prevzela tudi svoj pogled na seksualnost, za katero je menila, da je močna in osvobodilna sila. Menila je, da bi kontracepcija ženskam omogočila, da bi v spolnosti bolj uživale in se ne bi bale nezaželene nosečnosti. Čeprav je bila nasprotnica samozadovoljevanja in je menila, da ni bolj nagnusne in odbijajoče navade kot je le-ta, ni nasprotovala homoseksualnosti. Verjela je, da bi se moralo o seksu bolj odkrito govoriti in krivila krščanstvo za zatrtje takih razprav.

 

Po 1. svetovni vojni si je prizadevala s kontracepcijo omejiti število rojstev pri tistih, ki si jih niso mogli privoščiti. Odkrila je tudi kontracepcija sovpada z evgeniko, družbeno filozofijo, ki zagovarja izboljševanje človeških dednih lastnosti z različnimi oblikami posegov. Bila je zagovornica negativne evgenike, katere cilj je znižanje plodnosti ljudi, ki so genetsko »slabši« - imajo kakšno genetsko napako ali dedno lastnost, ki jo družba smatra za slabo. Sredstvi za to sta bili včasih prisilna sterilizacija in celo pobijanje ljudi, ki so prenašalci dednih bolezni. Danes bi mednje uvrstili načrtovanje družine ter splav. Margaret se je zavzemala za brezplačno kontracepcijo in avtonomijo načrtovanje družine za ljudi, ki so bili za to sposobni in primerni, pa tudi za prej omenjeno prisilno sterilizacijo neprimernih. Verjela je, da mora odločitev o kontracepciji ostati v rokah staršev, ne pa države in da je samostojna odločitev o materinstvu edina prava podlaga za družbeni napredek.