Usoda: razlika med redakcijama

odstranjenih 746 zlogov ,  pred 3 leti
brez povzetka urejanja
'''Usoda''' je, kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati. [http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=usoda (Fran)]
 
==Etimologija==
 
Poimenovanje usoda izhaja iz latinščine, in sicer ‛fatum, fors, fortuna’ (19. stol.) ter pomeni usoda, usoden, usodnost. Sorodno je v hrvaščini ùsud ‛usoda’. Izpeljana pa je iz usodīti ‛prisoditi, določiti (o usodi)’, kar je sestavljeno iz u- ‛pri, dol’ in soditi. Pomensko podobno je motivirano hrvaško, srbsko sȕdbina, sudbìna ‛usoda’, kar je prek sȕdba izpeljano súditi ‛soditi’. [http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4293321/usda?View=1&Query=usoda (Fran)]
 
==Usoda in [[filozofija|filozofija]]==
==Usoda in [[književnost|literatura]]==
 
Usoda je igrala veliko vlogo v številnih literarnih delih. V antičniantičnih Grčiji so na potek zgodbe velikokrat vplivale različne legende, v katerih somitih junaki zamanzamanj skušaliskušajo spremeniti svojo usodo. TakaTak upodobitev usodemotiv je prisotna v mnogih delih, v [[Kralj Ojdip|Kralju Ojdipu]], [[Iliada|Iliadi]], [[Odiseja|Odpiseji]], Teogoniji. Poleg teh, je v Italiji [[Giuseppe Verdi|Verdi]] je napisal opero [[Moč usode|Moč usode]], ki je narejena po delu španskega pisatelja Duque de Rivasa, ki vključuje pojem usode. V Angliji je usoda v literaturi prisotna v tragediji [[William Shakespeare|ShakespearaShakespearjeva]] tragedija Macbeth, v romanuroman Thomasa Hardyja Čista ženska, v dramidrama [[Samuel Beckett|Samuela Becketta]] Konec igre in v W. W. JacobsoviJacobs kratkikratka zgodbizgodba The Monkey's paw so dela z motivom usode. V Ameriki se usoda že v zasnovi pojavi v romanu Thorntona Wilderja Most svetega kralja Ludovika. Tema usode pojavlja tudi v nemški literaturi pri [[Hermann Hesse|Hermanu Hesseju]], v delih Siddharta in Igra steklenih biserov.
 
==Usoda in [[mitologija|mitologija]]==
 
V indijskih [[Vede|Vedah]] je predstava, da je kontiuniranost človeškega življenja koncipirana kot izvlečena nit, ki jo spletejo ženske boignje usode Urth, Verthandl in Skuld (Usoda, Bitje in Nujnost oz. sedanjost, preteklost in prihodnost). Njihova naloga je presti niti, ki določajo usodo novorojenčka.
 
=== [[Slovanska mitologija|Slovanska mitolotija]] ===
 
V Slovanski mitologiji je usoda največkrat povezana s časom smrti in načinom umiranja. RedkejeUsodo panaj usodabi določa tudi ostale okoliščine človekovega življenja. Stari Slovani so verovali, da njihovo usodo določajodoločale [[Sojenice|sojenice]] (tudi rojenice, jesenice, rožanice). To so tri vile, ki ob otrokovem rojstvu odločajo o njegovi usodi (o sreči in nesreči v življenju, premoženjskem stanju ter času in načinu smrti). Predstava o sojenicah je zelo razširjena., Poprva našemsojenica izročilunaj bi nasnula niti življenja--> [[Kloto]], druga naj bi jih predla--> [[Lahezis]], podobnotretja kotpa vob antičnihsmrti mitih:prerezala--> [[Atropa]].
*prva sojenica nasnula niti življenja--> [[Kloto]]
*druga naj bi jih predla--> [[Lahezis]]
*tretja pa ob smrti prerezala--> [[Atropa]]
 
=== [[Grška mitologija|Grška mitologija]] ===
 
Grška mitologija je, podobno kot v slovanski mitologiji, usodo poosebila v tri stare ženice (''[[mojre]]'' - sojenice). [[Kloto]] je predla življenjsko nit, [[Lahezis]] jo je vlekla in tako delila usodo, [[Atropa]] pa jih je prerezala. VPrerokbe [[Antičnaso Grčija|Antičnirazkrivale Grčiji]]usodo. imajo pomembno vlogo prerokbe, ki jih je vV [[Apolon]]ovem templju [[Delfi|Delfi]] prerokovalaje svečenica [[Pitija|Pitija]], ki je veljala za svečenicoprerokovala. V grških [[tragedija]]h se usoda pogostodokaže uresničisvojo tudimoč, ko sise uresničijo kljub junakiprizadevanju prizadevajojunakov za nasprotno (npr. Kralj Ojdip), v [[Homer]]jevih epih pa je usoda sila, ki lahko kontrolira celo [[bog]]ove.
 
==Usoda in [[religija|religija]]==
 
V [[monoteizem|monoteizmu]] je usoda pogosto enačena s [[predestinacija|predestinacijo]].
 
=== [[Hinduizem|Hinduizem]] ===
 
Večina hindujcev verjame, da so določene stvari v življenju, npr. družbeni položaj, zdravje, število otrok, partner, smrt itd. določeni pred rojstvom. Bodisi z usodo, bodisi z našim predhodnim obnašanjem. EdenDivam, odkar pomembnihje izrazovprvotno vpomenilo hinduizmu je divam ("od bogov", "božansko"), kar se je s časom spremenilo vdanes pomenpomeni "tegatisto, kar so določile nadnaravne sile". Južnoindijski Tamili tradicionalno verjamejo, da je usoda določena že pred rojstvom, da je zapisana na čelu in da jo lahko preberejo le najbolj vešči bralci usode. V hinduizmu se dogodki lahko pojasnijo tudi brez sklicevanja na usodo, s [[karma|karmo]], ki pojasnjuje dogodke kot posledice dejanj iz tega ali prejšnjega človekovega življenja.
 
Južnoindijski Tamili verjamejo, da je usoda določena že pred rojstvom, da je zapisana na čelu in da jo lahko preberejo le najbolj vešči bralci usode. V hinduizmu se dogodki lahko pojasnijo tudi brez sklicevanja na usodo, s [[karma|karmo]], ki pojasnjuje dogodke kot posledice dejanj iz tega ali prejšnjega človekovega življenja.
 
=== [[Islam|Islam]] ===
60

urejanj