Proso: Razlika med redakcijama

odstranjenih 38 zlogov ,  pred 3 leti
m
Popravki in izbrisana smet
({{normativna kontrola}})
m (Popravki in izbrisana smet)
 
== Zgodovina in udomačitev ==
Divji prednik prosa še ni zadovoljivo določen. [[Plevel]]aste oblike prosa so našli v [[Osrednja Azija|osrednji azijiAziji]], v območju od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] na zahodu, do kitajske province [[Xinjiang]] na vzhodu in [[Mongolija|Mongolije]] na severu.<ref>Zohary, D. & Hopf, M. (2000). ''Domestication of plants in the Old World'', 3. izdaja. Oxford: Oxford University Press, str. 83.</ref> To vrsto divjega prosa so našli tudi v [[Neolitik|neolitskih]] nahajališčih v [[Gruzija|Gruziji]] (5. in 4. tisočletje pr. n. št.) in na območju poljedelskih vasi kulture [[Yangshao]] na vzhodu Kitajske. Nedolgo za prvim pojavom v Gruziji se je proso prvič pojavilo tudi v [[Vzhodna Evropa|vzhodni]] in [[Srednja Evropa|srednji]] Evropi. V naslednjih tisoč letih se je razširilo na območje [[Italija|Italije]], [[Grčija|Grčije]] in [[Iran]]a. Na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] so najzgodnejše dokaze (700 let pr. n. št.) o pridelavi prosa našli v ruševinah mesta [[Nimrud]] v [[Irak]]u.
 
== Uporaba ==
Oluščeno zrnje prosa imenujemo prosena [[kaša]]. Je rahlo sladkastega okusa. Starim [[Slovani|Slovanom]] je proso pomenilo simbol rodovitnosti, zato je bila prosena kaša najpomembnejša obredna jed pri ženitovanjih.
 
Proso vsebuje približno 11% [[beljakovine|beljakovin]]; podobno vsebnostivsebnost beljakovin ima tudi [[pšenica]]. Proso je bogato z vitamini skupine B, posebej z [[niacin|niacinom (B<sub>3</sub>)]], [[pirodoksin|pirodoksinom (B<sub>6</sub>)]] in [[Folna kislina|folno kislino (B<sub>9</sub>)]], [[kalcij]]em, [[železo]]m, [[kalij]]em, [[magnezij]]em in [[cink]]om. Proso ne vsebuje glutena, zato je primerno za pripravo vzhajanega [[kruh]]a samo, če ga pomešamo s pšenico.
 
== Opombe in sklici ==
[[Kategorija:Trave]]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
lej jih no
[[pl:Proso]]
{{normativna kontrola}}