Starokatoliška cerkev: Razlika med redakcijama

 

Najbolj znane in najbolj številčne so Starokatoliške cerkve v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Švica|Švici]]. Nastale so po [[Prvi vatikanski koncil|Prvem vatikanskem]] [[ekumenski koncil|koncilu]] ([[1870]]) na pobudo tistih katoličanov, ki niso hoteli sprejeti koncilske dogme o [[papeška nezmotljivost|papeški nezmotljivosti]] in njegovem dejanskem vrhovnem primatu v Cerkvi. Najostrejši kritik koncila je bil münchenski profesor cerkvene zgodovine [[Ignaz von Döllinger]]. Menil je, da je s koncilskimi sklepi ogrožena in odpravljena prastara ureditev Cerkve, v kateri ima glavno vlogo škofovska služba. Po novem papež ni več prvi med enakimi, pač pa ima višjo oblast kot vsi drugi škofje. Döllinger je bil sicer proti razkolu z Rimom, vendar pa kompromisa ni bilo možno doseči in Rimskokatoliška cerkev je Döllingerja izobčila. Po tem so se Döllingerjevi somišljeniki zavzeli za ustanovitev samostojne Starokatoliške Cerkve.

Nekaj razlik v primerjavi z drugimi krščanskimi Cerkvami:

* Priznavajo samo dogme, ki so bile sprejete na prvih sedmih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]] - tj. pred [[velika shizma|veliko shizmo]]

* Od leta 1873 ne zahtevajo duhovniškega [[celibat]]a

* Od leta 1877 uporabljajo pri bogoslužju domači jezik