Statistične regije Slovenije: Razlika med redakcijama

'''[http://www.stat.si/TematskaKartografija/default.aspx Tematske karte]''' so naslednja oblika prikazovanja statističnih podatkov, kjer so kazalniki za različna vsebinska področja predstavljeni v obliki slike in sicer na nivoju občin in statističnih regij. Regionalne podatke pa je moč najti tudi v podatkovni bazi [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] z nazivom '''[http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp SI-STAT]'''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stat.si/statweb|title=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=1.8.2016|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>.

 

 

Največ prebivalcev Slovenije je živelo v [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenski statistični regiji]], to je vsak četrti. Osrednjeslovenska regija je bila z 214 preb/km² hkrati najgosteje poseljena slovenska regija. Dejstvo je, da se prebivalstvo Slovenije stara. Povprečna starost je bila 42,4 leta in le v štirih regijah je bila nižja od slovenskega povprečja. Najvišjo povprečno starost je imela [[Zasavska statistična regija|zasavska regija]] in sicer 44,1 leta, najnižjo pa osrednjeslovenska regija, 41,2 leta. V Sloveniji smo živeli v skoraj 860.000 stanovanjih, od tega jih je nekaj več kot polovica zgrajenih v obdobju od leta 1961 do 1990. Največ stanovanj na 1.000 prebivalcev se je nahajalo v [[Obalno - kraška statistična regija|obalno-kraški regiji]], in sicer 498.

Ločeno smo zbrali 65 % komunalnih odpadkov, kar je približno 6 krat več kot pred desetimi leti (2004 = 11 %). Največ, 70 % komunalnih odpadkov so ločeno zbrali v [[Gorenjska statistična regija|gorenjski regiji]]. Najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca je ustvarila [[Koroška statistična regija|koroška regija]] in sicer 350 kg/prebivalca, kar je 80 kg manj od slovenskega povprečja. Največ investicij v varstvo okolja, 36 %, je bilo namenjenih [[Savinjska statistična regija|savinjski regiji]], zgolj odstotek pa obalno-kraški regiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stat.si/dokument/8941/regije-v-stevilkah.pdf|title=Statistične regije v številkah, 2016|date=1.8.2016|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>

[[Slika:Prebivalstvo, statistične regije, 2014.png|sličica|Prebivalstvo, statistične regije, 2014 |192x192_pik]]Največ delovnih migrantov, ki so delali zunaj regije prebivališča, je bilo v zasavski regiji, 43 %. Najmanj delovnih migrantov je bilo v osrednjeslovenski regiji, 8 %. Največ delovnih migrantov se je v osrednjeslovensko regijo pripeljalo iz gorenjske regije, približno 19.000. Osrednjeslovenska regija je imela najvišjo povprečno neto plačo glede na regijo delovnega mesta. Ta je bila 8 % višja od slovenskega povprečja. Najnižjo povprečno neto plačo so prejemali v [[Primorsko-notranjska statistična regija|notranjsko-kraški regiji]] in sicer je ta bila10 % nižja od slovenskega povprečja.  Osrednjeslovenska regija je ustvarila 37 % nacionalnega bruto domačega proizvoda oz. več kot 25.000 EUR na prebivalca in toliko kot [[Pomurska statistična regija|pomurska]] in notranjsko-kraška regija skupaj.

 

== Statistične regije ==