Begunec: Razlika med redakcijama

'''Begunec''' je oseba, ki (z)beži iz [[domovina|domovine]] pred nevarnostjo, preganjanjem ali neprijetnostmi zaradi [[vojna|vojnih]], [[politika|političnih]], [[religija|religioznih]] ali rasnih razlogov.

 

 

V skladu s ''Konvencijo o statusu beguncev'', sprejeto na Diplomatski konferenci [[Združeni narodi|Združenih narodov]] o statusu beguncev in oseb brez državljanstva 28. 7. 1951, je status begunca lahko priznan osebi, ki se »zaradi utemeljenega suma pred preganjanjem, osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more, ali zaradi takšnega strahu noče uživati varstva te države, ali osebo, ki nima državljanstva, in se nahaja izven države, kjer je imela običajno prebivališče, pa se zaradi takšnih dogodkov ne more ali noče zaradi omenjenega strahu vrniti v to državo« ([http://www.unhcr-centraleurope.org/si/pdf/viri/konvencije/besedilo-konvencije-o-beguncih-in-njenega-protokola.html Konvencija o statusu beguncev]).

Leta 2014 je bilo v Sloveniji vloženih 385 prošenj za mednarodno zaščito, status mednarodne zaščite pa je bil priznan 44 osebam ([http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/ Statistika, Prošnje za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji]).

 

 

V okviru [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] se s problemi beguncev ukvarja [[UNHCR]] (Visoki komisariat Združenih narodov za begunce). Po podatkih UNHCR je bilo leta [[1991]] po vsem svetu okoli 17 milijonov beguncev, k tem številu pa potrebno prišteti prav toliko migrantov. Begunci so stalnica v [[Evropa|evropski]] zgodovini. V letih [[1890]]-[[1919]] je pred [[Turki]] zbežalo okoli milijon [[Armenci|Armencev]], po letu [[1917]] je okoli 1,5 milijona [[Rusi|Rusov]] zbežalo v zahodnoevropske države. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bilo okoli 15 milijonov [[Nemci|Nemcev]] izgnanih z nekdanjih nemških območij na [[vzhod]]u in jugovzhodu Evrope. Okoli pol milijona [[Karelijci|Karelijcev]] je konec 2. svetovne vojne pred [[Sovjetska zveza|sovjetsko]]

 

Množično so Slovenci bežali na težje dostopne lokacije ali gradišča pred turškimi roparskimi pohodi v 15. in 16. stoletju ([[Josip Lavtižar]], Junaška doba Slovencev (1935/36). Najbolj znani begunec iz verskih razlogov je bil [[Primož Trubar]]. Vojaški begunci (beguni, ubežniki, uhajači, dezerterji, flihtlingarji), ki so se želeli izogniti dolgi vojaški službi, so znani iz časov pred [[Ilirske province|francosko okupacijo]], ko so šli med [[rokovnjaštvo|rokovnjače]]. Veliko jih je bilo med 1825 do 1843, 1853 pa jih je vojska razgnala. Med prvo svetovno vojno so s fronte pobegli skrivači sestavljali [[zeleni kader]]. Goriški Slovenci z območja [[soška fronta|soške fronte]] so bili prisiljeni v begunstvo med letoma 1916 in 1919 (skupaj z Italijani in Furlani 80.000); zavetje so dobili na Slovenskem ali pa so jih nastanili v taborišča v Avstriji, na Češkem in po Italiji (vse do Sicilije). Travmatično je bilo begunsko obdobje 1945–1949, ko so poraženi sodelavci in simpatizerji okupatorja bežali na Koroško in potem v Argentino (13.000).

Od beguncev je treba ločiti izseljence (emigrante), zdomce in izgnance kakor tudi [[beg možganov]]. Izraz pregnanec se običajno uporablja kot sinonim beguncu. Beguncem sorodni pojav so istrski esuli in optanti.

 

 

*[[Begunci (1993)|Begunci]], Werner Bros., 1993

 

 

'''Vojaški begunci'''