Znanstvena klasifikacija živih bitij: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m rvv |
m →Zgodnji »metodisti«: pp |
||
Vrstica 28:
Od poznega 15-stoletja je večje število avtorjev postalo zaskrbljenih zaradi tako imenovanih »metodistov« (''methodus''=metoda). Avtorjem metoda pomeni razvrščanje mineralov, rastlin in živali glede na načela logične razdelitve. Izraz »metodisti« je uporabil [[Carolus Linnaeus]] v svoji ''Bibliotheca Botanica'' za označitev avtorjev, ki skrbijo za načela razvrščanja (v nasprotju z »zbiralci«, ki v osnovi ukvarjajo le z opisi rastlin in se ne menijo za njihovo umestitev v rodove, itd.). Pomembnejši zgodnji »metodisti« so bili italijanski filozof, zdravnik in botanik [[Andrea Caesalpino]], angleški naravoslovec [[John Ray]], nemški zdravnik in botanik [[Augustus Quirinus Rivinus]] in francoski zdravnik, botanik in popotnik [[Joseph Pitton de Tournefort]].
[[Andrea Caesalpino]] (1519–1603) je v svoji ''De plantis libri XVI'' (1583) predlagal prvo sistematično klasifikacijo rastlin ter botaniko utemeljil kot samostojno znanost<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/o140725 |title=6. junij |accessdate=11
[[John Ray]] (1627–1705) je bil angleški naravoslovec, ki je objavil pomembna dela o rastlinah, živalih in o naravni teologiji. Pristop pri klasifikaciji rastlin v ''[[Historia Plantarum]]'' je napravil pomemben korak naprej proti moderni taksonomiji. Sistem je postavil na večjem številu znakov (veg. organi, reprod. organi), a ni uporabljal binarne nomenklature ampak dolge opise.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2711/Gradiva_Batic_Predavanja_Bolonja/Batic_P_B_ZO-UNI-Botanika-Taksonomija-zgodovina_in_uvodI-10-11.pdf |title=Razvoj rastlinske taksonoimje |author=Franc Batič |accessdate=14
Oba Caesalpino in Ray sta uporabljala tradicionalna imena rastlin in zato ime rastline ni odražalo svojega taksonomskega položaja (tj., čeprav sta [[jablana]] in [[breskev]] pripadala različnima "višjima rodovoma" John Rayevi ''methodus'', sta oba obdržala tradicionalni imeni ''Malus'' in ''Malus Persica''). Korak naprej sta storila Rivinus in Pitton de Tournefort, ki sta [[rod]] napravila kot ločeno kategorijo znotraj taksonomske hierarhije in predstavila sta način poimenovanja rastlin glede na svoj rod.
Vrstica 36:
[[Augustus Quirinus Rivinus]] (1652–1723) je svojo klasifikacijo rastlin zasnoval glede na značilnosti [[cvet]]ov in uvedel kategorijo [[Rod (biologija)|rod]] (podobno »višjim« rodovom John Raya in Andrea Caesalpino). Bil je prvi, ki je ukinil razdelitev rastlin na [[zelišče|zelišča]] in [[drevo|drevesa]]. Vztrajal je, da mora prava metoda razvrščanja temeljiti le na delih rastline za [[fruktifikacija|fruktifikacijo]]. Rivinus je za določitev redov in rodov v glavnem uporabljal [[dihotomni ključ|dihotomne ključe]]. Njegova metoda poimenovanja vrst je bila podobna metodi Joseph Pitton de Tourneforta. Imena vseh rastlin, ki pripadajo istemu rodu, naj bi se začele z isto besedo (rodovno ime). V rodu, ki vsebuje več kot eno vrsto, je prva vrsta imenovana le z rodovnim imenom, medtem ko so druga, tretja itd. imenovane s kombinacijo rodovnega imena in razločevalne lastnosti (''differentia specifica'').
[[Joseph Pitton de Tournefort]] (1656–1708) je predstavil še bolj zahtevno hierarhijo razreda, sekcije, reda, roda in vrste. Z uporabo skupnega latinskega imena za rod, ki mu sledi nekaj opisnih besed za vrsto ''differentia specifica'', je naredil tudi velik korak v razvoju poimenovanja rastlin z dvema latinskima besedama in tako tlakoval pot švedskemu botaniku Carlu von Linneju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/35028 |title=28. december |accessdate=14
===Kraljestva in domene===
| |||