Sečnja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
napaka v slovnici |
||
Vrstica 2:
'''Sečnja''' je [[gozdarstvo|gozdarska dejavnost]] s katero se iz gozda odstranjuje drevesa. Nekoč se jih je sekalo s sekiro, danes le s stroji in mehanizacijo. Izraz je ostal - sečnja. Kar se načrtuje in nato poseka v gozdu je '''posek'''. To je količino lesa, ki se v določenem časovnem obdobju, s sečnjo odstrani iz [[gozdni sestoj|sestoja]]. Star izraz za predviden posek je '''etat'''.
Razlogov in namenov in za sečnjo je več. Med seboj se razlikujejo po vrsti in po namenu sečnje. Osnovni razlog za sečnjo je zadovoljevanje materialnih potreb po [[les|lesu]]. Posek lesa predstavlja pridobitni del [[gospodarjenje z gozdom|gozdarske dejavnosti]]. Pridobivanju lesa se je nekoč, brez okoljskega sprenevedanja, reklo izkoriščanje gozda (eksploatacija). Danes je v [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnem gospodarjenju]] v rabi na videz milejši izraz. Reče se mu »pridobivanje gozdnih
Vedeti je treba, da so vse vrste sečenj vsiljen (nenaraven) poseg v naravno zgradbo gozda in so zato (lahko) problematične. Odvisno od njihove intenzivnosti. Od jakosti in pogostnosti sečenj. Sečnje spreminjajo in motijo naravne procese v gozdu. Učinkujejo kot ekološka motnja, ki jo mora gozd venomer sanirati. S sanacijo izgublja čas in energijo, kar zmanjšuje njegovo (mogočo) optimalno produkcijo (organska sinteza) gozdne [[biomasa|biomase]]. Sečnje morajo zato biti razumske, skrbno načrtovane, predvsem pa zmerne. V tem kontekstu je načrtovan posek razumeti kot vsestransko pretehtano, z gozdarskim načrtovanjem ugotovljeno količino lesa, ki jo je dovoljeno posekati v desetih letih, brez tveganj za sonaravno funkcioniranje gozda.
| |||