Trajnostnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 195:
[[Slika:Feijoada 01.jpg|right|thumb|Feijoada – tipična jed s črnim grahom v [[Brazil]]iji]]
''Več informacij: [[Hrana]] in [[sigurnost hrane]]''
[[Ameriško združenje za javno zdravstvo]] (APHA, [[angleški jezik|engl]]. ''American Public Health Association'') definira ˝trajnostni prehranski sistem"<ref>{{cite journal |last=Feenstra |first=G. |year=2002 |title=Creating Space for Sustainable Food Systems: Lessons from the Field |journal=Agriculture and Human Values |volume='''19 '''|issue='''2''' |pages=99–106 |doi=10.1023/A:1016095421310}}</ref><ref>{{cite journal |author1=Harmon A.H.|author2= Gerald B.L.|date=junij 2007 |title=Position of the American Dietetic Association: Food and Nutrition Professionals Can Implement Practices to Conserve Natural Resources and Support Ecological Sustainabiility |journal=Journal of the American Dietetic Association |volume='''107 '''|issue='''6''' |pages=1033–43. |pmid=17571455 |url=http://www.eatright.org/ada/files/Conservenp.pdf |format=PDF|doi=10.1016/j.jada.2007.05.138|archiveurl=http://web.archive.org/web/20081024184237/http://www.eatright.org/ada/files/Conservenp.pdf|archivedate=2008-10-24}} Prevzeto 18. marca 2009.</ref> kot "tisti ki zagotavlja zdravo hrano za zadovoljevanje trenutačne povpraševanje za hrano istočasno ohranjajo zdrave ekosisteme ki isto tako lahko zavarujejo hrano za generacije ki prihajajo z minimalnim negativnim učinkom na okolico. Trajnostni hranidbeni sistem isto tako izhaja lokalno proizvodnjo in distribucijo infrastrukture ter nutritivno hrano obdeluje dostopno, pristopno za vse. Dejansko, ta sistem je human in pravičen, ki ščiti kmete in ostale delavce, potrošnie in skupnosti"<ref>{{cite web |publisher=American Public Health Association |date=11. junij 2007|title=Toward a Healthy, Sustainable Food System (Policy Number: 200712) |url=http://www.apha.org/advocacy/policy/policysearch/default.htm?id=1361 |accessdate= 18. avgusta 2008}}</ref>Skrb za ekološke učinke agriposlovanja in popolni kontrast med problemom debelosti v zahodnem svetu ter siromaštva in nesigurnsoti hrane v svetu v razvoju so ustvarjali preobrat za zdravo, trajnostno hrano kot glavni komponent etičnega konzumerizma<ref>Mason & Singer (2006).</ref>. Ekološki učinki različinih dijetnih obrazcev zavisijo od mnogih faktorjev vključujoč razmerje konzumirane živalske in rastlinske hrane ter metode proizvodnje hrane<ref>{{cite journal |author1=McMichael A.J.|author2= Powles J.W.|author3= Butler C.D.|author4= Uauy R. |title=Food, Livestock Production, Energy, Climate change, and Health. |journal=Lancet |year=september 2007 |pmid=17868818 |doi=10.1016/S0140-6736(07)61256-2 |url=http://www.eurekalert.org/images/release_graphics/pdf/EH5.pdf |format=PDF|volume=370 |page=1253}} Prevzeto 18. marca 2009.</ref><ref>{{cite journal |authorauthor1=Baroni L.,|author2= Cenci L.,|author3= Tettamanti M.,|author4= Berati M. |title=Evaluating the Environmental Impact of Various Dietary Patterns Combined with Different Food Production Systems.|journal=Eur. J. Clin. Nutr. |year=februar 2007 |volume='''61''' |issue='''2 '''|pages=279–86 |pmid=17035955 |doi=10.1038/sj.ejcn.1602522 |url=http://www-personal.umich.edu/~choucc/environmental_impact_of_various_dietary_patterns.pdf|format=PDF}} Prevzeto 18. marca 2009.</ref><ref>Steinfeld H., Gerber P., Wassenaar T., Castel V., Rosales M., de Haan, C. (2006). [http://www.fao.org/docrep/010/a0701e/a0701e00.htm "Livestock's Long Shadow - Environmental Issues and Options"] 390 pp. Preuzeto 18. ožujka 2009.</ref><ref>{{cite journal |authorauthor1=Heitschmidt R.K.,|author2= Vermeire L.T.,|author3= Grings E.E. |title=Is Rangeland Agriculture Sustainable? |journal=Journal of Animal Science. |year=2004 |volume=82|issue=E-Suppl |pages=E138–146 |pmid=15471792 |doi= |url=}} Prevzeto 18. marca 2009.</ref>. Svetovna zdravstvena organizacija je objavila Globalno strategijo o dieti, fizične aktivnosti in zdravju katero je v maju leta 2004. sprejela Svetovna zdravstvena skupščina. Ona priporoča mediteransko dieto ki se povezuje z zdravjem in dolgim življenjem, ter je siromašna z mesom, bogata s sadjem in zelenjavo, siromašna z dodanim sladkorjem in omejena s soljo, ter siromašna z zasićenim mastnim kiselinam; tradicionalni izvor masti na Mediteranu je olivno olje bogato mononesaturiranim maščobami. Zdrava z rižom bogata japonska dieta je bogata z ugljikohidratom, a siromašna z maščobami. Obe diete so siromašne z mesom in zasićenim maščobam, a obilne s stročnicami in ostalo zelenjavo; povezane su z nizko incidencijo bolezni in nizko ekološkim učinkom<ref> World Health Organisation (2004). [http://www.who.int/gb/ebwha/pdf_files/WHA57/A57_R17-en.pdf "Global Strategy on Diet, Physical Activity and Health."] Copy of the strategy endorsed by the World Health Assembly. Preuzeto 19. lipnja 2009.</ref>.
 
Na globalni ravni ekološki učinki agriposlovanja adresirani so skozi trajnostno kmetijstvo in ekološko kmetijstvo. Na lokalnih ravneh obstajajo mnoga gibanja ki spodbujajo lokalno proizvodnjo hrane, produktivnejšo uporabo urbanih odlagališč in hišnih vrtov vključujoč permakulturo, urbano hortikulturo, lokalno hrano, slow food, trajnostno vrtnarstvo in ekološko vrtnarstvo<ref>[http://www.gardensofbabylon.com/earthStats.php "Earth Stats."] Gardensofbabylon.com. Preuzeto 7. srpnja 2009.</ref><ref>Holmgren, D. (March 2005). [http://www.sbpermaculture.org/Suburbs_Holmgren.html "Retrofitting the suburbs for sustainability."] CSIRO Sustainability Network. Prevzeto 7.julija 2009.</ref>.