Trajnostnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp |
m pp |
||
Vrstica 195:
[[Slika:Feijoada 01.jpg|right|thumb|Feijoada – tipična jed s črnim grahom v [[Brazil]]iji]]
''Več informacij: [[Hrana]] in [[sigurnost hrane]]''
[[Ameriško združenje za javno zdravstvo]] (APHA, [[angleški jezik|engl]]. ''American Public Health Association'') definira ˝trajnostni prehranski sistem"<ref>{{cite journal |last=Feenstra |first=G. |year=2002 |title=Creating Space for Sustainable Food Systems: Lessons from the Field |journal=Agriculture and Human Values |volume='''19 '''|issue='''2''' |pages=99–106 |doi=10.1023/A:1016095421310}}</ref><ref>{{cite journal |author1=Harmon A.H.|author2= Gerald B.L.|date=junij 2007 |title=Position of the American Dietetic Association: Food and Nutrition Professionals Can Implement Practices to Conserve Natural Resources and Support Ecological Sustainabiility |journal=Journal of the American Dietetic Association |volume='''107 '''|issue='''6''' |pages=1033–43. |pmid=17571455 |url=http://www.eatright.org/ada/files/Conservenp.pdf |format=PDF|doi=10.1016/j.jada.2007.05.138|archiveurl=http://web.archive.org/web/20081024184237/http://www.eatright.org/ada/files/Conservenp.pdf|archivedate=2008-10-24}} Prevzeto 18. marca 2009.</ref> kot "tisti ki zagotavlja zdravo hrano za zadovoljevanje trenutačne povpraševanje za hrano istočasno ohranjajo zdrave ekosisteme ki isto tako lahko zavarujejo hrano za generacije ki prihajajo z minimalnim negativnim učinkom na okolico. Trajnostni hranidbeni sistem isto tako izhaja lokalno proizvodnjo in distribucijo infrastrukture ter nutritivno hrano obdeluje dostopno, pristopno za vse. Dejansko, ta sistem je human in pravičen, ki ščiti kmete in ostale delavce, potrošnie in skupnosti"<ref>{{cite web |publisher=American Public Health Association |date=11. junij 2007|title=Toward a Healthy, Sustainable Food System (Policy Number: 200712) |url=http://www.apha.org/advocacy/policy/policysearch/default.htm?id=1361 |accessdate= 18. avgusta 2008}}</ref>Skrb za ekološke učinke agriposlovanja in popolni kontrast med problemom debelosti v zahodnem svetu ter siromaštva in nesigurnsoti hrane v svetu v razvoju so ustvarjali preobrat za zdravo, trajnostno hrano kot glavni komponent etičnega konzumerizma<ref>Mason & Singer (2006).</ref>. Ekološki učinki različinih dijetnih obrazcev zavisijo od mnogih faktorjev vključujoč razmerje konzumirane živalske in rastlinske hrane ter metode proizvodnje hrane<ref>{{cite journal |author1=McMichael A.J.|author2= Powles J.W.|author3= Butler C.D.|author4= Uauy R. |title=Food, Livestock Production, Energy, Climate change, and Health. |journal=Lancet |year=september 2007 |pmid=17868818 |doi=10.1016/S0140-6736(07)61256-2 |url=http://www.eurekalert.org/images/release_graphics/pdf/EH5.pdf |format=PDF|volume=370 |page=1253}} Prevzeto 18. marca 2009.</ref><ref>{{cite journal |
Na globalni ravni ekološki učinki agriposlovanja adresirani so skozi trajnostno kmetijstvo in ekološko kmetijstvo. Na lokalnih ravneh obstajajo mnoga gibanja ki spodbujajo lokalno proizvodnjo hrane, produktivnejšo uporabo urbanih odlagališč in hišnih vrtov vključujoč permakulturo, urbano hortikulturo, lokalno hrano, slow food, trajnostno vrtnarstvo in ekološko vrtnarstvo<ref>[http://www.gardensofbabylon.com/earthStats.php "Earth Stats."] Gardensofbabylon.com. Preuzeto 7. srpnja 2009.</ref><ref>Holmgren, D. (March 2005). [http://www.sbpermaculture.org/Suburbs_Holmgren.html "Retrofitting the suburbs for sustainability."] CSIRO Sustainability Network. Prevzeto 7.julija 2009.</ref>.
|