Trajnostnost: Razlika med redakcijama

V rani človeški zgodovini okoliški učinki malih nomadskih lovcev-zbiralcev bili so majhni, četudi je uporaba ognja in želja za specifično hrano lahko spremenila naravni sestav rastlin in živalskih skupin. Neolitička revolucija pred 2.500 i 10.000 let označila je pojavo kmetijskih naselbinskih skupin<ref>Scholes, R. (2003). [http://video.google.de/videoplay?docid=3383283943566412014&hl=de Stories from the Stone Age]. Beyond Productions in association with S4C and S4C International. Australian Broadcasting Corporation. Prevzeto 16. aprila 2009.</ref>. Društva katera so presegla lastne zaloge lokalne hrane ali tisti katerim je primanjkovalo kritičnih virov, gibali so se dalje ali pa so se soočili s kolapsom. Nasprotno, stabilne skupine itinerantnih kultivatorjev in hortikulturista obstajale so v [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]] in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], velike agrarne skupine na [[Kitajska|Kitajskem]], [[Indija|Indiji]], [[Polinezija|Polineziji]] in drugje obdelovali so stoletja zemljo z istimi lokaliteti<ref name=collapse>Diamond, J. (2005).''Collapse: How Societies Choose to Fail or Succeed''. New York: Viking Books. ISBN 1-58663-863-7.</ref>.<ref>Wright (2004).</ref>.[[DatotekaSlika:ClaySumerianSickle.jpg|thumb|left|[[Srp]] [[sumer]]skega žetveca, 3000. pr. Kr.]]

V drugi polovici 20. stoljetja se je prebivalstvo podvojilo, proizvodnja hrane potrojila, korist energije početverilo, a skupna ekonomska aktivnost popetorila<ref>National Research Council. (1999). ''Our Common Journey.'' Washington: National Academic Press. ISBN 1-85649-739-9.</ref>. V zgodovini je obstajala blaga korelacija med ekonomsko rastjo in degradacije okolja: kakor so skupine rasle, tako je okolje razpadalo. Ta trend jasno je prikazan na grafih rasti ljudske populacije, ekonomske rasti in okoljskih indikatorjev<ref>Adams & Jeanrenaud (2008) p. 15.</ref>. Nevzdržna ekonomska rast je popolnoma v primerjavi z rastjo malignega raka<ref>Abbey, E. (1968). ''Desert Solitaire''. New York: Ballantine Books, Random House. ISBN 0-345-32649-0. Actual quote from novel is: ''growth for the sake of growth is the ideology of the cancer cell''</ref> ker razjeda Zemljine ekosistemske usluge katere dela ekosistem za vzdrževanje življenja. Obataja skrb kako se bo moderna globalna civilizacija , če ne pregleda uporabo virov, slediti pot antičnih civilizacij katere so se zrušile skozi prekomerno eksploatacijo lastne baze virov<ref name=collapse> Diamond, J. (2005).''Collapse: How Societies Choose to Fail or Succeed''. New York: Viking Books. ISBN 1-58663-863-7.</ref><ref>Diamond (1997).</ref>. Dokler je konvencionalna ekonomija zaskrbljena v glavnem za ekonomsko rast in učinkovito alokacijo virov, ekoloka ekonomija iima ekspliciten cilj v trajnsotnem merilu (namesto neprestane rasti), pravična distribucija in učinkovita alokacija, točno s tem redosledomo<ref>Daly & Farley (2004) p.xxvi.</ref><ref>Costanza et al. (2007). Ch. 1, pp. 1–4, Ch.3, p. 3.</ref>. Svetovno poslovno svet za trajnostni razvoj trdi kako "poslovanje ne more obstati v neuspešnih društvih"<ref>[http://www.wbcsd.org/templates/TemplateWBCSD5/layout.asp?type=p&MenuId=MTAyMQ&doOpen=1&ClickMenu=RightMenu WBCSD's 10 messages by which to operate] ''[[World Business Council for Sustainable Development]]''. Prevzeto 6. aprila 2009.</ref>. Trajnostnost proučuje načine analize zaradi zmanjševanja(ločevanja) količine virov (npr. vode, energije ali materialov) potrebne za proizvodnjo, porabo in odlaganje enot dobrin in uslug ter želi da se to doseže s poboljšanim ekonomskim upravljanjem, proizvodnim dizajnom, novim tehnologijam itd.<ref>Daly, H. (1996). ''Beyond Growth: The Economics of Sustainable Development''. Boston: Beacon Press. ISBN 0-8070-4709-0.</ref> Ekološka ekonomija vključuje proučevanje društvenega metabolizma, izhod virov kateri vlagajo v ekonomski sistem in izhaja iz njega na način kvalitete okolja<ref>Cleveland, C.J. [http://www.eoearth.org/article/Biophysical_economics "Biophysical economics"], ''Encyclopedia of Earth'', posljednje ažuriranje: 14. rujna 2006. Preuzeto 17. ožujka 2009-03-17.</ref><ref>Costanza et al. (2007).</ref>.