Thomas Nagel: Razlika med redakcijama

Thomas Nagel (rojen 4. julija 1937) je ameriški filozof, čigar široka filozofska področja vsebujejo predvsem etiko in politično ter zakonsko teorijo. Trenutno dela kot profesor na New Yorški univerzi ([[NYU]]), v oddelku za filozofijo. [[1]]

Znan je po svoji kritiki [[Redukcionizem|redukcionističnega]] pogleda na um, predvsem v njegovem eseju Kako je biti netopir (What Is it Like To Be a Bat? – 1974) ter Um in kozmos (Mind and Cosmos – 2012), v slednjem kritizira redukcionistični, neo-Darwinski pogled na pojav zavesti.

Univerzitetno diplomo iz umetnosti dobil leta 1958, v [[Cornell University|Cornellski univerzi]], svoj diplomo iz filozofije, leta 1960, v [[Univerza v Oxfordu|Oxfordski univerzi]], svoj doktorat pa leta 1963, v [[Univerza Harvard|Harvardski univerzi]]. [[1]]

Svojo kariero je začel v [[Univerza Kalifornije|Univerzi Kalifornije]], kot pomočnik profesorja, med leti 1963 in 1966. Istega leta je začel delati v Prinstonski univerzi z enakim položajem in se do leta 1972 povzpel do položaja samostojnega profesorja ter nadaljeval z delom do leta 1980. V tem letu pa se je preselil v New Yorško univerzo, kjer dela še danes. [[3]]

Nagel je član [[Ameriška akademija umetnosti in znanosti|Ameriške akademije umetnosti in znanosti]] ter zunanji član Britanske akademije. Prejemal je štipendije od Guggenheimske fundacije ([[Guggenheim Foundation]], 1966-7), Nacionalne znanstvene fundacije (NSF – [[Nacional Science Foundation]], 1968-70) in Nacionalnega sklada za humanistiko (NEH - National Endowment for the Humanities, 1978-9, 1984-5). [[3]]

Leta 2006 je bil nagrajen z nagrado za izbrani dosežek (Distinguished Achievement Award), s strani Mellonske fundacije ([[Mellon Foundation]]). Leta 2008 je bil nagrajen z Rolf Shockovo nagrado v logiki in filozofiji, s strani Kraljeve švedske akademije znanosti ([[Royal Swedish Academy of Sciences]]), Balzanovi nagradi v moralni filozofiji, s strani Balzanske fundacije ([[Balzan Foundation]]) ter častno diplomo Doctor of Letters, s strani Oxfordske univerze. Leta 2010 je postal častni doktor ([[Doctor Honoris Causa]]) v Univerzi Bucharesta in častni doktor zakona (Honorary Doctor of Laws) v Harvardski univerzi. [[1]]

Nagel je postavil vprašanje kaj pomeni biti zavestno bitje in poskušal od ˙znotraj˙ opredeliti, kaj je zavest. Zanj je kriterij zavesti vprašanje ali obstaja nekaj takega kot biti to bitje. Na primer ali obstaja kaj takšnega kot biti netopir od znotraj, in nadaljnje, če da, se lahko vprašamo kako je biti netopir? (o tem govori v svojem zelo znanem članku What Is it Like to Be a Bat?) Zavedanje je zelo razširjen [[fenomen]] in ga na mnogih ravneh poznamo tudi v življenju živali, saj ima v osnovi organizem zavedajoča stanja, le če obstaja nekaj takega, kot biti ta organizem, to pa je za vsak organizem unikatno. Tu opozarja na subjektivni značaj izkustva, do katerega ima dostop le lastnik in ga preprosto izrazimo kot kako je biti. Zavest torej razloži z principom subjektivnosti oz. fenomenalnosti: zavest pomeni subjektivno oz. fenomenalno izkustvo, tj. to, kako se mi stvari zdijo, za razliko od tega, kako stvari so. Če torej obstaja kaj takega, kot je biti ta žival (ali ta skodelica, ta dojenček itn.), potem je reč, ki jo proučujemo, zavestna, v nasprotnem primeru pa ni.

Nagel poudarja, da mentalne lastnosti niso značilne le za človeka, ampak segajo daleč navzdol po lestvi bitij, morda tudi do osnovnih fizičnih gradnikov vesolja. Temu rečemo [[panpsihizem]] oz. univerzalnost mentalnega, ki ga Nagel definira kot stališče, da imajo da imajo osnovni fizični gradniki vesolja mentalne lastnosti, ne glede na to, ali so sestavni deli živih organizmov. [[4]]

= Prevedena delaDela =