Wikipedija

Bitka pri Hastingsu: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m Vilijem II. Normanski = Vilijem I. Angleški = Viljem Osvajalec
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 21:
V '''bitki pri Hastingsu''' v južni Angliji, danes pri kraju Battle, East Sussex, sta se spopadli anglosaška vojska pod poveljstvom kralja [[Harald II. Danski|Haralda II.]] Wesseškega in vojska normanskih napadalcev pod poveljstvom [[Normani|normanskega]] vojvode [[Viljem Osvajalec |Viljema II.]]. Zmagali so Normani in njihov vodja je postal angleški kralj Viljem I. imenovan [[Viljem Osvajalec]].
 
V 11. stol. se je za Angleškiangleški prestol spopadlo več tekmecev, predvsem zaradi ravnanja [[Edvard Izpovedovalec|Edvarda Izpovedovalca]] (1003-1066). Leta 1051 je namreč obljubil normanskemu vojvodi Viljemu, da bo po njegovi smrti zasedel prestol Anglije. Ko pa je okoli leta 1060 Angliji grozil vpad [[Vikingi|Vikingov]], je Edvard obljubil prestol tudi danskemu kralju Svenu Esrithssonu. Prejšnji angleški kralj pa je obljubil prestol norveškemu kralju [[Harald III. Hardrad|Haraldu III. Hardradu]]. Poleg vse te zmešnjave okoli prestolonaslednika, pa so angleški plemiči želeli imeti domačega vladarja, zato je Edvard obljubil prestol tudi Haraldu Wesseškemu.
 
Januarja 1066 je po smrti Edvarda Izpovedovalca prestol zasedel Harald WeeseškiWesseški. Toda kmalu je naletel na nasprotovanje, saj je severno Anglijo napadel norveški kralj Harald Hardrade. Harald je odkorakal na sever, se spoprijel s tekmecem in v bitki pri Fulfordu zmagal. Hkrati se je čez [[Rokavski preliv]] s svojo vojsko odpravil Viljem, ki so ga nasprotniki takrat imenovali Vilijem Pankrt, in pristal na južni obali Anglije. Brž ko je Harald izvedel za novico, je z vojsko odkorakal proti jugu v upanju, da bo presenetil napadalce. Viljemovi izvidniki so prežali nad Haraldovo vojsko in jo napadli takoj ko je ta prišla na jug.
 
Obe vojski sta bili po številu enakovredni, vsaka je štela po približno 8000 mož. Sprva so bili videti Angleži nepremagljivi. Njihova pehota se je borila v strnjenih učinkovitih formacijah in vojaki so z bojnimi sekirami zadajali strahovite udarce. Ko so se razširile govorice, da je Viljem padel, je normanska vojska začela v splošni zmedi razpadati. Toda Viljem je dvignil čelado in svojim vojakom pokazal, de je še živ in jim s tem vlil prepotrebno moralo. Odtlej pa so normanski lokostrelci in konjeniki nadvladali Angleže, ki so bili izčrpani po dolgem pohodu na jug. Harald je bil ranjen, nato pa naj bi ga skozi oko zadela puščica in mu zadala smrtni udarec. Po tem, ko je Harald padel, so Angleži brez svojega vodje in premočnega nasprotnika položili svoje orožje na tla in Viljem je še isti dan razglasil veliko normansko zmago.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Bitka_pri_Hastingsu«