Populizem: razlika med redakcijama

dodanih 26 zlogov ,  pred 4 leti
m
pp
m (Spremenil sem osnovno definicijo populizma (prvi stavek), ki je mnogo bliže definiciji populizma v drugih jezikovnih verzijah Wikipedie in mednarodnim slovarjem.)
m (pp)
 
'''Populízem''' je politična doktrina, ki postavlja politično vlogo ljudstva nad vlogo elit, zato si po politični poti prizadeva za vzpostavitev vloge ljudstva. Populizem obstaja tako na [[politična levica|levem političnem polu]] kot na [[politična desnica|desnem]].<ref>http://www.feps-europe.eu/assets/20553d24-d07e-4f5d-8d0c-ccaa538b7b5d/20150126-rizzo-systemicchallengerspdf.pdf Systemic challengers: Radical right and radical left populism in Europe</ref><ref>http://ecpr.eu/Events/PaperDetails.aspx?PaperID=21272&EventID=14 Unpacking Left-Wing Populism in Theory and Practice</ref> Kljub temu populizem ni lasten (intrinzičen) izključno enemu političnemu polu,<ref name="gidron2013">{{navedi revijo|authorauthor1=Gidron N,|author2= Bonikowski B.|year=2013|title=Varieties of Populism: Literature Review and Research Agenda|publisher=Working Paper Series, Weatherhead Center for International Affairs, Harvard University |volume=No. 13-0004 |issue= |pages= |url=http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2459387}}</ref> pač pa je vzpon in rast populizma med drugim močno odvisna od nacionalnih, regijskih in zgodovinskih okoliščin.<ref name="Mudde2011">{{navedi revijo|authorauthor1=Mudde C,|author2= Kaltwasser CR. |year=2011|title=Voices of the Peoples: Populism in Europe and Latin America Compared|publisher=The Hellen Kellogg Institute for International Studies |volume=Working Paper #378 |issue= |pages= |url=https://kellogg.nd.edu/publications/workingpapers/WPS/378.pdf}}</ref>
 
Mudde in Kaltwasser opisujeta, da v literaturi obstaja soglasje o tem, da je populizem v [[Evropa|Evropi]] povezan predvsem s politično desnico in sloni na [[nacionalna identiteta|nacionalni identiteti]],<ref name="Mudde2011"/><ref name="Mudde2004">{{navedi revijo| last=Mudde |first=Cas |year=2004 |title=The Populist Zeitgeist |journal=Government and Opposition |volume=39 |issue=4 |pages=542–563 |doi=10.1111/j.1477-7053.2004.00135.x}}</ref><ref name="Syriza">http://www.academia.edu/5812717/Left-wing_Populism_in_the_European_Periphery_The_Case_of_SYRIZA</ref> medtem ko je populizem v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]] povezan predvsem s politično levico<ref name="Mudde2011"/>. Po besedah Wodakove in Khosravinika naj bi bil v večini držav [[Evropska Unija|Evropske Unije]] (EU) v vzponu predvsem desni populizem.<ref>{{navedi knjigo |authorauthor1=Wodak R,|author2= Khosravinik M.|year=2013 |chapter=Dynamics of Discourse and Politics in Right-Wing Populism in Europe and Beyond: An Introduction|title=Right-Wing Populism in Europe: Politics and Discourse |editors=Wodak R, Khosravinik M, Mral B.|publisher=London, New York: Blomsbury Academic |isbn=|pages=|url=https://www.google.si/books?hl=sl&lr=&id=EUhMAQAAQBAJ&oi=fnd&pg=PP1&dq=populism+Europe&ots=pY9TuqHi0U&sig=A1GOaia4-_qJs9707X9iv30m5YM&redir_esc=y#v=onepage&q=populism%20Europe&f=false}}</ref> Od 80-let 20. stoletja pa do dandanes je krepitev desnega populizma v Evropi močno povezana z izključevalno (ekskluzivno) politiko, katere tarča so predvsem priseljenci (imigranti) in [[narodna manjšina|narodne manjšine]].<ref name="gidron2013"/> Po drugi strani je levi populizem v Latinski Ameriki v zadnjih letih povezan z vključevalno (inkluzivno) politiko, pri kateri naj bi bila raznolika narodnostna sestava vpeta v enotni politični sistem.<ref name="gidron2013"/> V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je bil populizem povezan z obema političnima poloma, tako z levim (npr. Populistična stranka v 19. stoletju in Novi levi v 60-letih 20. stoletja) kot z desnim polom (npr. [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanska stranka]]).<ref name="gidron2013"/>
 
V Evropi ima populizem predvsem sledeče značilnosti: antiglobalizacija, sekularizem, antikapitalizem in državni intervenizem v gospodarstvu. Razlika med levim in desnim populizmom v resnici ni velika. Na videz zgleda, da se ne strinjajo glede vprašanj priseljevanja in vere. Levi populisti pričakujejo, da se bodo priseljenci asimilirali v tej smeri, da bodo tudi sami nasprotovali priseljevanju. Tako na primer levi populisti podpirajo omejitev verskih praks tudi v javnosti. Na takšen način prikrito delujejo proti priseljevanju, saj uporabljajo le drugačne načine, da pridejo do končnega cilja.<ref name=eupopulisti>http://www.advisorperspectives.com/commentaries/confluence_011315.php European Populism</ref>
Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti [[karizma|karizmatične]] osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem ([[diktatura]]).
 
Populizem je del totalitarnih ideologij, kot so fašizem, nacizem in komunizem.<ref>http://democracy-handbook.org/wiki/index.php?title=Totalitarian_Ideologies Totalitarian Ideologies</ref> Za njih je značilno izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo. Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala [[avstrijska Koroška|koroški]] [[Jörg Haider]]<ref name="Mudde2004"/> in [[Italija|italijanski]] politik [[Silvio Berlusconi]].<ref>{{navedi revijo |last1=Semino |first1=Elena |last2=Masci |first1first2=Michela |year=1996 |title=Politics is Football: Metaphor in the Discourse of Silvio Berlusconi in Italy |journal=Discourse & Society |volume=7 |issue=2 |pages=243-269 |doi=10.1177/0957926596007002005}}</ref>
Znani zgodovinski zgledi so, poleg fašizma in nacizma: [[Argentina|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]]. Na levici izstopa primer Koalicije radikalne levice, znane tudi kot Siriza, ki je na grških parlamentarnih volitvah leta 2015 osvojila skoraj polovico poslanskih mest,<ref name="Syriza"/><ref>https://www.opendemocracy.net/can-europe-make-it/marina-prentoulis-lasse-thomassen/winds-are-changing-new-left-populism-for-europe</ref><ref>http://www.occupy.com/article/greek-voters-look-syriza-party-end-austerity-and-reclaim-economic-sovereignty</ref> v Latinski Ameriki pa npr. [[Bolivija|bolivijski]] politik [[Evo Morales]]<ref name="Mudde2011"/>. Glede na izjavo španskega profesorja filozofije Santiago Zabala v spletnem časopisu [[Al Jazeera America]] so [[evroskepticizem|evroskeptične]] populistične stranke radikalne desnice in levice v Evropi zasedle na volitvah za Evropski parlament 2014 tretjino sedežev: »Nacionalna fronta, Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva in Siriza so zmagali v Franciji, Veliki Britaniji in Grčiji; Pet zvezd v Italiji, Alternativa v Nemčiji in Združena Levica v Sloveniji pa so uspeli dobiti občutno podporo.«<ref>{{navedi splet|url=http://america.aljazeera.com/opinions/2014/12/podemos-spain-politicspopulismeurope.html| title=In Europe, not all populist parties are the same|author=Santiago Zabala|date=2. december, 2014|accessdate=31.1.2015|publisher=Al Jazeera America}}</ref>
 
== Sklici in opombe ==
58.248

urejanj