Redakcija: 19:17, 3. marec 2017 uredi Zeleni (pogovor \| prispevki) 2.189 urejanj →‎Himna Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:32, 12. maj 2017 uredi razveljavi Zeleni (pogovor \| prispevki) 2.189 urejanj Brez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 29: [[Karel Veliki]] ({{Jezik-la\|Carolus Magnus}}; [[Seznam frankovskih kraljev\|Kralj Frankov]] iz 768; Cesar Svetega Rimskega cesarstva c. 742{{Spaced en dash}}814), znan tudi kot Charlemagne, se šteje za ustanovitelja [[Seznam francoskih kraljev\|francoske]] in nemške kraljevine. Znan kot ''Pater Europae'' ("Oče Evrope"),<ref>{{Navedi splet\|url=http://www.karlspreis.de/preistraeger/seine_heiligkeit_papst_johannes_paul_ii/ansprache_von_seiner_heiligkeit_papst_johannes_paul_ii.html\|title=Der Karlspreisträger Seine Heiligkeit Papst Johannes Paul II. außerordentlicher Karlspreis 2004\|accessdate=2012-01-01\|publisher=Karlspreis.de}}</ref> je ustvaril imperij , ki zastopa najbolj uspešno poenotenje evropskega prostora po padcu Rimskega imperija in prinaša renesanso, pa tudi konec zgodnjega srednjega temnega veka.<ref name="ReferenceA">Riché, Preface xviii, Pierre Riché reflects: "[H]e enjoyed an exceptional destiny, and by the length of his reign, by his conquests, legislation and legendary stature, he also profoundly marked the history of Western Europe."</ref><ref>[http://www.humnet.ucla.edu/santiago/histchrl.html humnet.ucla.edu]</ref> Njegovo obdobje je zaznamovano z močno spremenjeno podobo Zahodne Evrope.<ref>{{Navedi splet\|url=http://www.karlspreis.de/preistraeger/seine_heiligkeit_papst_johannes_paul_ii/ansprache_von_seiner_heiligkeit_papst_johannes_paul_ii.html\|title=karlspreis.de\|accessdate=2012-01-01\|publisher=karlspreis.de}}</ref><ref>Chamberlin, Russell, ''The Emperor Charlemagne'', p. </ref> Že več stoletij se evropske kraljeve hiše skušajo povezati z dediščino Karolingov. Danes v času EU je simbolna vrednost Karla Velikega predvsem dejstvo, da gre za utelešenje Francosko-Nemškega prijateljstva. Med neuspešnimi predlogi za simbol EU je tako bil ponujen tudi simbol Karla Velikega, prapor ''[[Oriflamme]]''; bandera, ki jo je[[Papež Leon III.\| papež Leo III]] predal na njegovem kronanju v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan\|baziliki svetega Petra]] leta 800.<ref>{{Navedi splet\|url=http://www.cvce.eu/obj/proposals_for_european_flags_from_arsene_heitz_1952_1955-en-3c8f111a-6be6-4111-a433-20f1a7f9fdba.html\|title=Proposals for European flags from Arsène Heitz (1952–1955)\|accessdate=2013-08-06\|publisher=cvce.eu}}</ref><ref>{{Navedi splet\|url=http://www.cvce.eu/obj/proposals_for_european_flags_from_arsene_heitz_1952_1955-en-3c8f111a-6be6-4111-a433-20f1a7f9fdba.html\|title=Proposals for European flags from Arsène Heitz (1952–1955)\|date=5 January 1952\|accessdate=2013-08-06\|publisher=cvce.eu}}</ref> Ime Karla Velikega se uporablja tudi v nekaterih zgradbah v [[Bruselj\|Bruslju]]. V nemškem mestu [[Aachen]] se že od leta 1949 vsako leto podeli [[Nagrada Charlemagne\|Nagrado Charlemagne]] prvaku Evropske enotnosti, prejemniki so bili tudi [[Alcide De Gasperi]], [[Jean Monnet]] in [[evro]]. === Europa regina === Vrstica 45: == Zastava == [[Slika:Flagaue.jpg\|sličica\|300x300_pik\|Z[[Evropska zastava\|astava Evrope]] je uradna zastava tako Sveta Evrope in Evropske unije.]] Zastavo ~~Evropi se~~Evrope uporablja za predstavitev tako Evropska Unija in Svet Evrope. Sestavljen je iz kroga 12 zlatih (rumenih) zvezd na modrem ozadju. Zastavo je bil zasnovan za [[Evropska zastava\|Arsène Heitz]] in Paul M. G. Lévy leta 1955 za Svet Evrope. Svet Evrope je pozval tudi druge organizacije, naj uporabljajo zastavo. [[Evropska skupnost\|Evropska gospodarska skupnost]] (EGS) je prevzela zastavo, kot nadomestilo za prej neobstoječe simbole. Zastava je le kot pravno nasledstvo del simbolov Evropske unije. Vrstica 53: == Himna == [[Slika:Ninth_Symphony_original.png\|levo\|sličica\|Kos iz prvotnega rokopisa.]] Evropska himna temelji na uvodu "Ode Radosti", 4. ~~del~~dela [[Ludwig van Beethoven\|Ludwiga van Beethovn]]<nowiki/>a [[Simfonija št. 9 (Beethoven)\|~~Simfonija~~Simfonije št. 9]]. Uporablja se le instrumentalno verzijo brez uporabe besedila. Himna je bila določena 19. januarja 1972 s strani Sveta Evrope, priredil jo je dirigent [[Herbert von Karajan]]. Himna se je nato predvajala kot del obsežne promocijske kampanje na Dan Evrope, 5. maja 1972. Bila je sprejeta med predstavniki Evropske skupnosti leta 1985. Himna ne nadomešča nacionalnih himn, temveč predstavlja praznovanje skupnih evropskih vrednot.<ref>[http://www.coe.int/T/E/Com/About_Coe/emblems/emblemes.asp Emblemes] {{webarchive\|url=https://web.archive.org/web/20060906231854/http://www.coe.int/T/E/Com/About_Coe/emblems/emblemes.asp\|date=6 September 2006}}</ref> Igra se med uradnimi priložnostmi s strani Sveta Evrope in Evropske unije. Z evropsko identiteto je povezana tudi himna [[Evropska radiodifuzna zveza\|Evropske radiofuzne zveze]] (uvod [[Marc Antoine Charpentier\|Marc-Antoine Charpentier<nowiki/>jeve]] ''Te Deum''; pred letnim E[[Pesem Evrovizije\|vrosong]] tekmovanjem) in himna UEFA Lige Prvakov (priredba [[Georg Friedrich Händel\|Georg Friedrich Haendel]] himne kronanja Duhovnika ''Zadoka''; igra se jo pred televizijskimi prenosi tekem [[Nogometna Liga prvakov\|UEFA Lige prvakov]] od leta 1992).<div style="position:relative; float:left">{{Poslušaj\|filename=Anthem of Europe (US Navy instrumental short version).ogg\|title=Ode to Joy}}</div>

Evropski simboli: Razlika med redakcijama