Carl Linnaeus: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.141.66 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje znanstvenik
| name = Carl Linnaeus (Carl von Linné)
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| death_date = <!-- WD -->
| death_place = <!-- WD -->
| residence = [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|]] [[Švedska]]
| nationality = [[Slika:Flag_of_Sweden.svg|20px|]] [[Švedi|Švedska]]
| field = [[zoologija]], [[medicina]], [[botanika]]
| alma_mater = [[Univerza v Uppsali]]</br>[[Univerza v Harderwijku]]
| known_for = [[znanstvena klasifikacija#Linnaeus|taksonomija]]</br>[[ekologija]]</br>[[botanika]]
| author_abbreviation_bot = L.
| prizes =
| religion = [[Švedska cerkev]]
| footnotes = Linnaeus je privzel ime Carl von Linné šele, ko je s [[Švedska hiša vitezov|prejemom plemištva]] leta 1761 dobil pravico uporabljati predimek [[von]]. Njegov sin je [[Carl Linnaeus mlajši]].
}}
'''Carl Linnaeus''' ([[latinščina|latinizirano]] ''Carolus Linnaeus''; po prejemu plemištva kot {{Audio|sv-Carl_von_Linné.ogg| '''Carl von Linné'''}}), [[Švedi|švedski]] [[botanik]], [[zdravnik]] in [[zoolog]], * [[13. maj]] [[1707]]<ref>»Carl Linnaeus se je rodil v kraju Råshult, Småland, 13. maja (stari slog) oz 23. maja (po sodobnem koledarju) leta 1707.” Vir navedka: ''[http://www.linnaeus.uu.se/online/life/4_0.html Linnaeus the child]'' {{ikona en}}, [http://www.uu.se/english/ Univerza v Uppsali]. »Stari slog« se nanaša na [[švedski koledar]]. </ref>, [[Råshult]], [[Smalandia]], [[Švedska]], † [[10. januar]] [[1778]], [[Uppsala]].
Linnaeus, ki ga nekateri imenujejo »oče taksonomije«, je opravil pionirsko delo pri [[sistematika|znanstvenem poimenovanju]] [[rastlina|rastlin]] z [[latinščina|latinskimi]] [[ime]]ni in velja za enega od začetnikov sodobne [[ekologija|ekologije]]. Bil je sicer kompleksna osebnost z na videz nezdružljivimi lastnostmi - izredno pedanten, a [[pragmatizem|pragmatičen]] sistematik z izjemnim darom za jezik, hkrati pa [[numerologija|numerolog]] in v njegovih zadnjih letih tudi [[misticizem|mistik]]. Po filozofski usmeritvi je bil [[esencializem|esencialist]]; verjel je, da razvršča »bistva« oz. »esence« živih bitij, ki se izražajo skozi njihove lastnosti.<ref name="Mayr">[[Ernst Mayr|Mayr E.]] (1982). ''The Growth of Biological Thought''. Cambridge: The Belknap Press of Harvard University Press. ISBN 0-674-36446-5</ref>
== Življenje ==
Rodil se je v majhni vasici v pokrajini Småland na južnem Švedskem. Njegov oče je bil prvi v družini, ki je prevzel trajni priimek. Odločil se je za latinizirano ime Linnaeus, po ogromni [[lipa|lipi]], ki je rasla na njihovem posestvu (''linn'' je starinska [[švedščina|švedska]] beseda za lipo). Oče je želel, da bi sin postal [[duhovnik]] kot on in ga poslal na šolanje v [[Växjö]], vendar Carla duhovščina ni zanimala. Navdušil se je za [[botanika|botaniko]], kar je pritegnilo pozornost lokalnega zdravnika, ki je prepričal njegovega očeta, da ga pošlje študirat na [[Univerza v Lundu|Univerzo v Lundu]]. Tam je Linnaeus poskušal urediti zanemarjeni [[botanični vrt]], a so mu zaradi njegovega stanja svetovali, da bo imel boljše pogoje na [[Univerza v Uppsali|Univerzi v Uppsali]]. Zato je še istega leta šel študirat v [[Uppsala|Uppsalo]].<ref name="Britannica1911">»[http://encyclopedia.jrank.org/LEO_LOB/LINNAEUS.html LINNAEUS]«. ''[[Encyclopædia Britannica]]'', 11. izdaja, V16, str. 733.</ref>
V Uppsali je moral živeti zelo skromno, dokler ni spoznal uglednega znanstvenika [[Olof Celsius|Olofa Celsiusa]], ki ga je navdušil s svojim botaničnim znanjem. Celsius je postal njegov [[mentor]] in mu preskrbel prehrano ter stanovanje.<ref name="Britannica1911"/> V tem času se je seznanil z delom Francoza [[Sébastien Vaillant|Sébastiena Vaillanta]] o spolnih organih rastlin in napisal lastno razpravo o pomembnosti teh lastnosti za klasifikacijo. Ta je prepričala [[Olaf Rudbeck|Olafa Rudbecka]], profesorja botanike na univerzi, da mu je ponudil mesto pomočnika in tako je leta 1730 pričel predavati.<ref name="Britannica1911"/> Leta 1732 mu je Akademija znanosti v Uppsali financirala odpravo v švedski del [[Laponska|Laponske]], takrat še praktično neznano pokrajino. Floro območja je popisal v delu ''Florula Lapponica'', v katerem je prvič uporabil novi sistem klasifikacije po spolnih znakih.
[[Slika:Carl Linnaeus dressed as a Laplander.jpg|thumb|left|Portret Linneja v laponski noši (1737)]]
Leta 1735 se je preselil na [[Nizozemska|Nizozemsko]], kjer je na [[Univerza v Harderwijku|Univerzi v Harderwijku]] pridobil svoj edini akademski naziv - iz [[medicina|medicine]]. Tega leta je izšlo njegovo najbolj znano delo, ''[[Systema Naturae]]''; prva izdaja je obsegala 11 strani. V naslednjih letih je veliko potoval; živel in študiral je v [[Amsterdam]]u, [[London]]u, [[Heemstede]]ju, [[Leiden|Leidnu]] ter [[Pariz]]u, kjer je spoznal mnogo vplivnih znanstvenikov in trgovcev. Ti so mu omogočili da je prišel do primerkov rastlin z različnih koncev sveta.
Leta 1738 je odšel nazaj na Švedsko. V [[Stockholm]]u je delal kot zdravnik in predavatelj, tri leta kasneje pa je bil izvoljen za profesorja v Uppsali. Za časa svojega bivanja v Stockholmu se je poročil s Saro Elisabeth Morea, ki jo je spoznal na odpravi pet let prej, in sodeloval pri ustanovitvi Kraljeve švedske akademije znanosti (Kungliga vetenskapsakademi). Položaj profesorja medicine v Uppsali je kmalu zamenjal za profesuro botanike. V [[1740.]] letih je veliko potoval po Švedski in pridobival tudi primerke v korespondenci z znanci. Odkritja je objavljal v [[švedščina|švedščini]], da so bila dostopna tudi širšemu občinstvu. V zadnjih letih so ta poročila zaradi Linnejevega občutka za jezik pritegnila tudi pozornost [[literarna zgodovina|literarnih zgodovinarjev]]; po mnenju nekaterih se Linne uvršča med največje švedske pisce 18. stoletja.<ref>Warme L.G. (ur.) (1996) ''[http://books.google.si/books?id=l3JjeZz-OiwC&printsec=frontcover&source=gbs_navlinks_s A History of Swedish Literature]'', str. 110. Lincoln: University of Nebraska Press.</ref> Ko ni potoval, je razvijal svoj sistem in ga razširil na kraljestvi živali in mineralov.
Že za časa njegovega življenja je dobil Linnaeus ugled največjega naravoslovca na svetu. Na svoje delo je bil tudi sam zelo ponosen in je rad govoril »''Deus creavit, Linnaeus disposuit''« (Bog je ustvaril, Linne razvrstil). Takratni švedski kralj [[Adolf Frederick Švedski|Adolf Frederick]] je Linneju leta 1757 podelil plemiški naziv. Ko ga je nekaj let kasneje potrdil kraljev osebni svetovalec, se je pričel Linnaeus podpisovati kot ''Carl von Linné'' (kasneje tudi samo ''Carl Linné''). Njegov ugled je z leti samo še rasel.
Imel je sedem otrok, dva sta umrla v zgodnji mladosti. Samo njegov sin [[Carolus Linnaeus mlajši]] je lahko šel študirat in prav tako postal botanik ter ga nasledil na položaju profesorja botanike, a umrl pet let kasneje. Ideji, da bi šla katera od njegovih hčera študirat, je Linne močno nasprotoval, saj je hotel, da postanejo sposobne gospodinje. Nekoliko je popustil le, ko so pokazale zanimanje za botaniko.<ref>[http://www.linnaeus.uu.se/online/life/8_2.html Linné on line - Family life]. Univerza v Uppsali. {{ikona en}} Pridobljeno 3.6.2009.</ref> Zadnja leta življenja ga je mučilo šibko zdravje. Trpel je za [[protin]]om in zoboboli, pešati pa mu je začel tudi spomin. Po drugi [[Možganska kap|kapi]] leta 1776 je bil hrom na eni strani. Umrl je dve leti kasneje med ceremonijo v mestni katedrali Uppsale, kjer je tudi pokopan.<ref name="Britannica1911"/>
== Delo ==
[[Slika:Systema naturae.jpg|thumb|right|Naslovnica prve izdaje ''Systema Naturae'' ([[Leiden]], 1735)]]
Najpomembnejše njegovo veliko delo ''[[Systema Naturae]]'' so za časa njegovega življenja ponatisnili kar dvanajstkrat (prva izdaja [[1735]]). V tem delu je naravo razdelil v tri kraljestva: [[mineral]]e, [[zelišče|zeli]] in [[živali]]. Linnaeus je uporabljal pet ravni: [[razred (biologija)|razred]], [[red (biologija)|red]], [[rod (biologija)|rod]], [[vrsta (biologija)|vrsta]] in [[različica (biologija)|različica]].
V delu ''Philosophia Botanica'' ([[1751]]) je zavrgel dolga opisna imena razredov, redov in dvobesedna rodovna imena, ki so jih uporabljali še njegovi neposredni predhodniki ([[Rivinus]] in [[Pitton de Tournefort]]), ter jih nadomestil z enobesednimi imeni. Rodove je opredelil s podrobnimi, a jedrnatimi diagnozami in zmanjšal številne različice vrst v njih ter s tem botaniko rešil pred kaosom, ki so ga povzročili [[hortikultura|hortikulturisti]]. [[Rod (biologija)|Biološki rod]] je bil osrednji pojem njegove taksonomije in od [[Bog]]a ustvarjeno »bistvo«, ki se izraža v obliki opazljive lastnosti skupine vrst. Pri tem je šel tako daleč, da je ignoriral izjeme, dokler so »očitno« spadale v neki rod. Zanašal se je večinoma na lastnosti spolnih organov (npr. rastlinskega [[cvet]]a), ki so manj podvrženi spremembam zaradi okolja, v katerem organizem živi.<ref name="Mayr"/>
Linnaeus je začel vzporedni sistem poimenovanja vrst z ''nomina trivialia'' uporabljati v poznih [[1740.|1740]]-ih. ''Nomen triviale'', navadno ime, je bil eno- ali dvobeseden pridevek na robu strani ob večbesednem znanstvenem imenu. Edino pravilo, ki ga je Linnaeus uvedel zanj, je bilo, da mora biti kratek, v določenem rodu unikaten in da se ne sme spreminjati. Linnaeus je ''nomina trivialia'' dosledno uporabljal pri poimenovanju rastlinskih vrst v ''[[Species Plantarum]]'' (1. izdaja [[1753]]) in pri poimenovanju živalskih vrst v 10. izdaji ''[[Systema Naturae]]'' ([[1758]]). Z dosledno uporabo teh vrstnih pridevkov je Linnaeus [[nomenklatura|nomenklaturo]] ločil od [[taksonomija|taksonomije]]. Pri višjih [[takson]]ih je bil manj dosleden, saj jih je uporabljal izključno v praktične namene, kljub temu pa je bil njegov sistem petih hierarhičnih nivojev uporabnejši od dihotomnega razločevanja, ki so ga prakticirali njegovi predhodniki.
S svojo avtoriteto mu je uspelo doseči splošno sprejetje svojih metod, kar je povzročilo nesluten razmah taksonomskih raziskav v 18. in začetku 19. stoletja, celo na račun ostalih panog biologije.<ref name="Mayr"/>
{{Botanik|L.|Linnaeus, Carl}}
| |||