Boris Ziherl: Razlika med redakcijama

Aprila 1941 je kot eden komunističnih predstavnikov sodeloval na ustanovnem sestanku OF, nato ilegalno (z imenom Gorazd) deloval v Ljubljani, predvsem v agitpropu CK KPS, 1943 je odšel v partizane v Polhograjske Dolomite, predaval in vodil partijsko šolo v Kočevskem Rogu, bil 1944 namestnik direktorja Znanstvenega instituta pri SNOS (poverjenik za prosveto), od avgusta 1944 član propagandnega oddelka Vrhovnega štaba NOV in POJ na Visu, septembra med borci prekomorskih brigad v Bariju (Italija), od oktobra 1944 v Beogradu pri agitpropu CK KPJ (sour. Borbe 1944–5). 1945/46 je bil predstavnik CK KPJ pri CK VKP(b) v Moskvi, od 1946 v Beogradu predsednik komiteja za šole in znanost pri vladi FLRJ. 1947–49 delal v agitpropu CK KPJ, 1947/48 je urejal glasilo Informbiroja "Za trajen mir, za ljudsko demokracijo", 1949–50 je bil direktor (tudi soustanovitelj) Instituta za društvene nauke v Beogradu, ki je bil razpuščen zaradi prevelikega dogmatizma. Ko se je 1950 vrnil v Ljubljano, je postal minister za znanost in kulturo LRS, nato 1953 predsednik ideološke komisije CK ZKS in obenem redni profesor za teorijo družbenih ved na Filozofski fakulteti v Ljubljani; 1954–56 je bil tudi predsednik univerzitetnega sveta ljubljanske univerze. Ustanovil je in 1959–64 kot prvi direktor (1959–64) vodil Inštitut za sociologijo in filozofijo na ljubljanski univerzi,; od 1960 je predaval občo sociologijo kulture na novoustanovljenem oddelku za sociologijo na ljubljanski FF, čigar prvi predstojnik je bil do 1964, ko je kot profesor marksistične filozofije in sociologije formalno prešel na Visoko šolo za politične vede (kasnejšikasnejšo FSPN oz. FDV) v Ljubljani, kjer je predaval vse od njene ustanovitve 1961 do smrti. Politične funkcije: mdr. je bil poslanec republiške in 1947–67 zvezne skupščine; 1948–68 član CK ZKS (od 1954 tudi član izvršnega komiteja oz. po 1966 predsedstva CK), 1952–69 in od 1974 član CK ZKJ; od 1963 član Sveta federacije. Bil je član SAZU (od 1949 dopisni, 1958 redni član, zadnje leto, od 1975 tudi podpredsednik). Prejel je spomenico 1941 in številna odlikovanja, mdr. red junaka socialističnega dela (1970), dvakrat Prešernovo nagrado (1950 in 1958) ter nagrado AVNOJ-a (1972).