Irak: Razlika med redakcijama

dodanih 11.779 zlogov ,  pred 2 letoma
m
vrnitev sprememb uporabnika 212.235.165.10 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Rude
m (vrnitev sprememb uporabnika 212.235.165.10 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Rude)
{{Infopolje Država
We are pupel dat hav as
||native_name = <span style="line-height:1.33em;"><big>{{jezik|ar|جمهورية العراق}} </big> <br /> ''Jumhūriyyat ul-{{Unicode|ʿ}}Irāq'' {{ikona ar}}<br /> <big>كۆماری عێراق</big> <br /> Komara Iraqê {{ikona ku}}</span>
|conventional_long_name = <span style="line-
height:1.33em;">Republika Irak</span>
|common_name = Irak
|common_name2 = Iraka
|image_flag = Flag of Iraq.svg
|image_coat = Coat_of_arms_of_Iraq.svg
|image_map = Iraq in its region.svg
|national_motto = {{presledki|2}}<small>([[arabščin|arabsko]])</small><br />''"[[Takbir|Alahu Akbar]]"''{{presledki|2}}<small>([[prečrkovano]])<br />»Bog je največji«</small>
|national_anthem = ''[[Mavtini]]''{{presledki|2}}<small>(nova)</small><br />''[[Ard Alforatain]]''{{presledki|2}}<small>(prejšnja){{smallsup|1}}</small>
|capital = [[Bagdad]]{{smallsup|2}}
|official_languages = [[arabščina]], [[kurdščina]]
|demonym = Iračàn, Iračánka
|latd=33 |latm=20 |latNS=N |longd=44 |longm=26 |longEW=E
|largest_city = capital
|government_type = {{nowrap|[[parlamentarna republika]]}} v razvoju
|leader_title1 = [[predsednik Iraka|predsednik]]:
|leader_title2 = [[predsednik vlade Iraka|predsednik vlade]]:
|leader_name1 = [[Džalal Talabani]]
|leader_name2 = [[Nouri al Maliki]]
|area_rank = 58.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 438.317
|percent_water = 1,1
|population_estimate = 26,.783.383{{smallsup|4}}
|population_estimate_rank = 40.
|population_estimate_year = 2006
|population_census =
|population_census_year =
|population_density = 66
|population_density_rank = 125.
|GDP_PPP = 89,8 milijard USD
|GDP_PPP_rank = <small>61.</small>
|GDP_PPP_year = 2006
|GDP_PPP_per_capita = 2900 USD
|GDP_PPP_per_capita_rank = <small>130.</small>
|sovereignty_type = [[Neodvisnost]]
|established_event1 = od {{brezpreloma|[[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]]}}
|established_event2 = od {{brezpreloma|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]}}
|established_date1 = [[1. oktober]] [[1919]]
|established_date2 = [[3. oktober]] [[1932]]
|HDI =
|HDI_rank = n/a
|HDI_year = 2003
|HDI_category = <font color="gray">brez uvrstitve</font>
|currency = [[iraški dinar]]
|currency_code = IQD
|country_code = IRQ
|time_zone =
|utc_offset = +3
|time_zone = AST
|utc_offset = +3
|time_zone_DST = ADT
|utc_offset_DST = +4
|cctld = [[.iq]]
|calling_code = 964
|footnote1 = Kurdi uporabljajo [[Ey Reqîb]].
|footnote2 = Glavno mesto [[Iraški Kurdistan|Iraškega Kurdistana]] je [[Arbil]].
|footnote3 = Uradna jezika iraške vlade sta arabščina in kurdščina. Po 4. odstavku 4. člena [[Ustava Iraka|Ustave Iraka]] sta na območjih, kjer živijo ustrezna prebivalstva, uradna jezika tudi [[asirska novoaramejščina|asirščina (sirščina)]] (narečje [[aramejščina|aramejščine]]) in iraška turkmenščina (narečje [[azerbajdžanščina|južne azerbajdžanščine]]).
|footnote4 = {{ikona en}} [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/iz.html Svetovni podatkovnik CIE]
}}
 
'''Republika Irak''' (v [[sumerščina|sumerščini]] pomeni ''vzhajanje sonca'') je [[morje|obmorska]] [[država]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v jugozahodni [[Azija|Aziji]]. Na jugovzhodu ima pomorski dostop do [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]], na jugu meji na [[Kuvajt]] in [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]], na zahodu na [[Jordanija|Jordanijo]], na severozahodu na [[Sirija|Sirijo]], na severu na [[Turčija|Turčijo]], ter na vzhodu na [[Iran]]. Irak leži v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki velja za eno od zibelk [[civilizacija|civilizacije]]
Država se od iraške vojne 2003 nahaja pod vojaško okupacijo mednarodnih sil [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in [[Koalicija voljnih|Koalicije voljnih]] in je zato trenutno le omejeno [[suverenost|suverena]]. Umik mednarodnih sil v bližnji prihodnosti ni predstavljiv.
 
== Geografija ==
 
Irak spada k orientalskim državam. Kulturno gledamo pod Orient štejemo države severne Afrike in jugozahodne Azije.
Na severovzhodu se nahaja približno 3000 metrov visoka gorska veriga, kjer se združujeta gorovji [[Taurus]] in [[Zagros]]. Gorska veriga spada v alpsko linijo gor, ki se začenja na Balkanu, nadaljuje v Turčijo, teče skozi severni Irak in Iran ter gre naprej v Afganistan.
 
== Državne meje ==
 
Irak meji na Iran (1458&nbsp;km skupne meje), na Kuvajt (240&nbsp;km), na Saudsko Arabijo (814 kilometrov), na Jordanijo (181&nbsp;km), na Sirijo (605&nbsp;km) in na Turčijo (352&nbsp;km). Razen mej do Irana in Turčije, so vse meje določile kolonialne sile. Nevtralno območje med Irakom in Saudsko Arabijo sta si državi med letoma 1975 in 1983 razdelili. Poleg vseh naštetih mej ima Irak tudi 58&nbsp;km dolgo obalo.
 
== Največja mesta ==
 
Glavno mesto se imenuje [[Bagdad]] in je tako kulturno kot geografsko gledano center [[Država|države]]. Z 5,7 milijoni prebivalcev je Bagdad tudi iraško največje mesto. Abasidski [[kalif al-Mansur]] je Bagdad (ime izhaja iz perzijskega jezika in pomeni 'dano ob boga' ali 'božje darilo') [[762]] proglasil za glavno mesto [[Islam|islamskega kraljestva]], 1920 je bil Bagdad proglašen za glavno mesto novoustanovljene države Irak. V času razcveta gospodarstva okoli v 70ih letih se je mesto intenzivno dograjevalo. V [[Prva zalivska vojna|prvi zalivski vojni]] je ostalo skoraj neprizadeto, v drugi pa je nato večkrat postal cilj zračnih napadov. V Bagdadu se nahajajo 3 od šestih [[univerza|univerz]] države ter največje iraško mednarodno [[letališče]].
 
[[Basra]] je drugo največje mesto države. Ima 2 milijona prebivalcev in je center šiitskega juga države. Mesto je ustanovil Kalif Omar leta 636 in takrat je služilo kot vojaško oporišče in trgovsko središče. V 16. stoletju so mesto zasedli Turki, 1914 pa so v mesto vkorakale britanske sile. Mesto med prvo zalivsko vojno ni imelo toliko sreče kot Bagdad in je bilo hudo prizadeto. V Basri najdemo leta 1964 ustanovljeno univerzo in mednarodno letališče.
 
[[Mosul]] je tretje največje mesto v državi in ima približno 1,7 milijona prebivalcev. Je center vzhodnokrščanske in asirske kulture v Iraku in največje mesto na severu države. Mosul je bil ustanovljen v osmem stoletju kot pomembno gospodarsko središče, celotna provinca Ninawa v kateri mesto leži, je pravno gledano šele 1926 prišlo pod iraško suvereno oblast.
 
[[Hewler]] (Arbil) je glavno mesto avtonomne regije [[Kurdistan]] in je eno najdlje naseljenih mest na svetu (starost se ceni na 4000 let). V Hewlerju živi približno 900,000 ljudi.
 
== Upravna delitev ==
 
Irak je upravno razdeljen na 18 [[provinca|provinc]] ([[arabščina|arabsko]] ''muhafazat'', ednina - ''muhafazah''):
 
* [[Al Anbar]]
* [[Al Basrah]]
* [[Al Karbala]]
* [[Al Muthanna]]
* [[Al Qadisyah]]
* [[An Najaf]]
* [[Arbil]]
* [[As Sulaymaniyah]]
* [[At Ta'mim]]
* [[Babil]]
* [[Bagdad (provinca)|Bagdad]]
* [[Dahuk]]
* [[Dhi Qar]]
* [[Diyala]]
* [[Maysan]]
* [[Ninawa]]
* [[Salah ad Din]]
* [[Wasit]]
 
== Prebivalstvo in religija ==
 
Irak ima po lastnih navedbah približno 27 milijonov prebivalcev. Centralne province Bagdad in Babil so najbolj gosto naseljene.
* 75-80 % prebivalstva je [[Arabci|Arabcev]]
* 15-20 % je [[Kurdi|Kurdov]]
* Preostali 3 % so Turkomani, Aramejci, [[Iranci]] in [[Armenci]].
 
97 % prebivalstva je [[musliman]]ov, od tega 55-65 % [[Šiiti|šiitov]] in 32-35 % [[Suniti|sunitov]].
 
Večina Kurdov je sunitov. Poleg glavnih vej islama so se ohranile tudi druge staroorientalske vere (npr. jezidi). Poleg tega v Iraku srečamo pripadnike kaldejsko-katoliške cerkve, asirske cerkve vzhoda, staroapostolske cerkve vzhoda, gregorijancev, rimskih in sirskih katoličanov, armenskih kristjanov itn. Poleg tega živi v Iraku še približno 2500 židov.
 
Povprečna pričakovana starost je pri ženskah 70,31 let in pri moških 67,76 let. Povprečna starost ženske je 19,8 let in moškega 19,6 let. Leta 2005 so imeli 2,5 % naravni prirastek.
 
Pismenost v državi je slaba in s 40,4 % leži daleč pod svetovnim povprečjem. Pisati zna 55,9 % vseh moških in le 24,4 % vseh žensk. Za zanimivost velja omeniti, da je konec 80ih pismenost dosegala 88-90 %.
 
== Kratka zgodovina ==
 
Področje Iraka je bilo v daljni preteklosti poznano kot [[Mezopotamija]] in je bilo stečišče večjih kultur [[Sumerci|Sumercev]], [[Asirci|Asircev]], [[Babilonci|Babiloncev]] in [[Perzijci|Perzijcev]]. Mezopotamija, ki je bila leta razdeljena na romanski zahod in perzijski vzhod, je končno pripadla [[Abasidski kalifat|abasidskemu kalifatu]] v sedmem stoletju. Leta [[762]] so Abasidi proglasili Bagdad za glavno mesto [[kalifat]]a in mesto je postalo ena izmed najpomembnejših prestolnic literature in znanosti.
 
[[Mongoli]] so Bagdad okupirali [[1258]] in območje je prišlo pod vlado [[Otomanski imperij|otomanskega imperija]]. Nad Irakom so vladali iz njihove prestolnice v [[Istanbul|Konstantinoplu]]. Ko se je otomanski imperij zrušil ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta [[1918]], so bile tri otomanske province združene v britanski [[protektorat]] nad Irakom.
 
Po kratkem obdobju britanske kontrole je Irak postal samostojna kraljevina leta [[1932]]. V sledečih 36 letih je bila iraška politika zelo nestabilna. Po letu 1933, ko je umrl prvi iraški monarh [[Faisal|kralj Faisal]], so se zgodili številni udari in protiudari. Leta 1958 je politična nestabilnost dosegla višek s pučom, ki ga je vodil general [[Abdul Karim Qasim]]. Monarhije je bilo ob tem udarcu konec.
 
Tudi Qasim ni vladal dolgo, saj so ga [[1963]] vrgli iz njegovega 'prestola' pripadniki [[Arabske socialistične stranke Baas]]. Devet mesecev kasneje so tudi to stranko vrgli iz prestola, a se je 1968 vrnila. General [[Ahman Hassan al-Bakr]], ki je bil ena vodilnih osebnosti v puču proti Qasimu, je bil proglašen za predsednika. Upokojil se je [[1979]] in za svojega naslednika imenoval [[Saddam Hussein|Saddama Husseina]].
 
Leta [[1980]] je Irak napadel islamistično republiko [[Iran]]. Po prvotnih uspehih je bila iraška vojska potisnjena nazaj in začela se je [[Prva zalivska vojna]], ki se je končala 1988 s porušenim iraškim gospodarstvom.
Dve leti kasneje, ko si je Irak vojaško opomogel, je v nepričakovanem napadu zasedel [[Kuvajt]]. Zaradi pritiska mednarodne skupnosti so se iz Kuvajta umaknili že februarja prihodnjega leta. V tem času so sledile ekonomske sankcije [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], ki so trajale 12 let.
 
Leta [[2003]] je sledila nova vojna, kjer so koalicijske sile (predvsem ameriška in britanska vojska) napadle Irak in ujele Saddama Husseina. Izvedeni so bili prvi poskusi demokratizacije, trenutna vlada je bila izvoljena maja 2006, država pa stoji na robu državljanske vojne med [[Šiiti]], [[Suniti]] in morda tudi [[Kurdi|kurdsko]] manjšino na severu, ki bi se rada skupaj z mestom [[Kirkuk]] (kjer so neverjetne zaloge nafte) odcepila od matične države.
 
== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]
 
== Zunanje povezave ==
;{{ikona en}}
* CIA Factbook: [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/iz.html Irak]
* [http://www.iraqdaily.com/ Iraq Daily]
{{wikislovar}}
 
{{Southwest_Asia}}
{{OPEC}}
{{Arabska_liga}}
 
[[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]]
[[Kategorija:Organizacija držav izvoznic nafte]]
[[Kategorija:Irak|*]]
{{normativna kontrola}}
227

urejanj