Alfred Rosenberg: Razlika med redakcijama

 

 

 

 

Rosenberg se je rodil 12. januarja 1893 v mestu [[Reval]] (danes znan kot [[Talin]]), v glavnem mestu današnje [[Estonija|Estonije]]. Njegov oče Waldemar Wilhelm Rosenberg, je bil bogat trgovec iz [[Latvija|Latvije]], mati Elfriede pa je prihajala iz Estonije. Mladi Rosenberg je maturiral v domačem kraju in šolanje nadaljeval s študijem arhitekture v [[Riga|Rigi]] in inženiringa na Moskovski višji tehniški šoli.

V času [[Ruska revolucija|ruske revolucije]], leta 1917 je Rosenberg podprl protirevolucionarje in po njihovem neuspehu, se je izselil v [[Nemčija|Nemčijo]]. Z njim je odpotoval tudi [[Max Scheubner-Richter]], mentor njegove ideologije. Rosenberg je postal eden izmed prvih članov Nacionalne socialistične nemške delavske stranke, ki je bila bolj znana kot [[nacistična stranka]]. Tu je postal tudi [[Hitler|Hitlerjev]] sodelavec.

 

 

Leta 1923, ko je bil Hitler zaprt v zaporu, je Rosenberg postal voditelj nacionalnih socialdemokratov. Ta položaj je obdržal vse do izpustitve Hitlerja. Leta 1929 je Rosenberg ustanovil militantno ligo za nemško kulturo, kasneje pa še "Inštitut za preučevanje judovskega vprašanja". Slednji je bil namenjen prepoznavanju in napadanju judovskega vpliva na nemško kulturo. Naslednje leto je objavil knjigo o rasni teoriji [[Mit dvajsetega stoletja]] (Der Mythus des 20. Jahrhunderts), s ključnimi vprašanji nacionalsocialistične ideologije, kot je bilo na primer [[judovsko vprašanje]]. Rosenberg je bil v sklopu nacistov zadolžen tudi za duhovno in filozofsko izobraževanje pripadnikov.

 

 

Kot glavni rasni teoretik nacistične stranke je Rosenberg nadziral gradnjo človeške rase, ki je upravičevala rasno in etnično politiko Hitlerja. Na dno lestvice je postavil črnce in jude, v sam vrh pa [[arijska rasa|arijsko raso]]. Spodbujal je nordijsko teorijo, ki šteje Nordijce za vodilno raso, nadrejeno vsem ostalim. Močno je nasprotoval tudi [[Homoseksualnost|homoseksualnosti]], saj je menil, da ogroža širitev nordijskega prebivalstva. Njegov odnos do Slovanov je bil fleksibilen, razlikoval se je do posameznega naroda.

Med vojno je bil Rosenberg, za razliko od Hitlerja namreč na strani [[Slovani|Slovanov]], ki so se borili proti [[Boljševizem|boljševizmu]]; nudil jim je tudi nacionalno neodvisnost.

 

 

Zavzemal se je za novo vero, ki naj bi temeljila na prirojenem navdihu nordijske duše. Slednja bi branila svoj plemeniti značaj zoper rasno in kulturno degeneracijo. Verjel je, da je bilo to vključeno v zgodnjih religijah indoevropskih poganstev. Krščanstvo je zavračal zaradi ideje izvirnega greha njegove nauke o nesmrtnosti duše.

• krščanski križ bo zamenjan s [[Svastika|svastiko]]…

 

 

Po invaziji Sovjetske zveze je bil Rosenberg imenovan za vodjo Ministrstva rajha za zasedena vzhodna ozemlja. Predstavil je tudi načrt za organizacijo zasedenih vzhodnih ozemelj, ki je kazala na ustanovitev novih upravnih okrajev.

Ob koncu vojne je bil aretiran in obtožen zaradi 4 razlogov: zaradi zarote, da bo zagrešil zločine proti miru; zaradi načrtovanja in začetka [[vojno nasilje|vojnega nasilja]]; zaradi vojnih zločinov in zaradi zločinov proti človeštvu. Končna sodba zoper njega ga je obtožila kot enega izmed glavnih načrtovalcev vdorov na Norveško in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]; prav tako, naj bi bil neposredno odgovoren za sistematično ropanje na okupiranih državah Evrope, pa tudi za brutalne razmere v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]]. Med sojenjem je napisal spomine, ki so bili objavljeni po njegovi smrti. Delo je bilo uporabljeno tudi kot dokaz na sojenju, saj je v njem na sporen način obravnaval [[Judje|Jude]].

Obsojen je bil na smrt in bil usmrčen z drugimi soobtoženci, v Nürnbergu 16. 10. 1946.