Wikipedija

Druga svetovna vojna: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m vrnitev sprememb uporabnika DRUG TITO (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Romanm
Val1337 (pogovor | prispevki)
13 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{Infopolje Vojaški spopad
|conflict= Druga svetovna vojna
|partof=
|image=[[Slika:WW2Montage.PNG]]
|caption= ''Prizori iz druge svetovne vojne.''<br>Z vrha levo v smeri urinega kazalca: britanski vojaki v [[Severna Afrika|severni Afriki]]; japonski vojaki zakopavajo žive kitajske civiliste; [[Stalingrad]] po sovjetski osvoboditvi; japonska letala se pripravljajo na vzlet z letalonosilke; sovjetski vojaki po bitki za [[Berlin]]; napad na nemško podmornico.
|date= [[1. september]] [[1939]] – [[2. september]] [[1945]]
|place= [[Evropa]], [[Tihi ocean]], [[Jugovzhodna Azija]], [[Bližnji vzhod]], [[Sredozemlje]] in [[Afrika]]
|casus=
|territory=
|result= Zavezniki zmagajo. Ustanovitev [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|SZ]] postaneta supersili. Razdelitev med blokoma in posledično [[hladna vojna]].
|combatant1='''Zavezniki''':<br />
{{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br />
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br />
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />
{{ikonazastave|Republic of China}}&nbsp;[[Kitajska]]<br />
<hr>
{{ikonazastave|Avstralija}}&nbsp;[[Avstralija]]<br />
{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]]<br />
{{ikonazastave|Brazilija|1889}}&nbsp;[[Brazilija]]<br />
{{ikonazastave|Češkoslovaška}}&nbsp;[[Češkoslovaška]]<br />
{{ikonazastave|Filipini}}&nbsp;[[Filipini]]<br />
{{ikonazastave|Francija}}&nbsp;[[Francoska Tretja republika|Francija]]<br />
{{ikonazastave|Svobodna Francija}}&nbsp;[[Svobodna Francija]]<br />
[[Slika:Flag of Greece (1822-1978).svg|23px]]&nbsp;[[Grčija]]<br />
{{ikonazastave|Indija|Britanska}}&nbsp;[[Indija]]<br />
{{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}}&nbsp;[[Kraljevina Jugoslavija]]<br />
{{ikonazastave|Južna Afrika|1928}}&nbsp;[[Južnoafriška unija]]<br />
[[Slika:Canadian_Red_Ensign_1921-1957.svg|23px]]&nbsp;[[Kanada]]<br />
{{ikonazastave|Luksemburg}}&nbsp;[[Luksemburg]]<br />
{{ikonazastave|Nizozemska}}&nbsp;[[Nizozemska]]<br />
{{ikonazastave|Nova Zelandija}}&nbsp;[[Nova Zelandija]]<br />
{{ikonazastave|Norveška}}&nbsp;[[Norveška]]<br />
{{ikonazastave|Poljska}}&nbsp;[[Poljska]]<br />
[[Slika:Flag of Albania 1944.svg|23px]]&nbsp;[[Albanija]]<br />
<small>...''in drugi''</small>
|combatant2='''Sile osi''':<br />
{{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh]]<br />
{{ikonazastave|Japonska}}&nbsp;[[Japonski imperij]]<br />
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]]<br />
<hr>
{{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Bolgarija]]<br />
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška|ND Hrvaška]]<br />
[[Slika:Flag of Manchukuo.svg|23px]]&nbsp;[[Mandžukuo]]<br />
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Ogrska]]<br />
{{ikonazastave|Romunija}}&nbsp;[[Romunija]]<br />
{{ikonazastave|Tajska}}&nbsp;[[Tajska]]<br />
{{ikonazastave|Finska}}&nbsp;[[Finska]]<br />
<small>...''in drugi''</small>
|commander1 = {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]<br />
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Franklin D. Roosevelt|Franklin Roosevelt]]<br />
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Winston Churchill]]<br />
{{ikonazastave|Republic of China}}&nbsp;[[Čankajšek]]<br />
{{ikonazastave|Francija}}&nbsp;[[Charles de Gaulle]]<br />
[[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|23px]]&nbsp;[[Josip Broz Tito]]<br />
<small>...''in drugi''</small>
|commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br />
{{ikonazastave|Japonska}}&nbsp;[[Hirohito]]<br />
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]]<br />
<small>...''in drugi''</small>
|casualties1= '''Vojakov mrtvih''':<br />> 14.000.000<br />
'''Civilistov mrtvih''':<br />> 36.000.000<br />
'''Skupaj mrtvih''':<br />> 50.000.000
|casualties2= '''Vojakov mrtvih''':<br />> 8.000.000<br />
'''Civilistov mrtvih''':<br />> 4.000.000<br />
'''Skupaj mrtvih'''<br />> 12.000.000
}}
 
'''Druga svetovna vojna''' je bil najobsežnejši in najdražji [[orožje|oborožen]] [[spopad]] v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina [[države sveta|svetovnih držav]] z več kot 100 milijonov pripadnikov [[Oborožene sile|oboroženih sil]]. Boj je potekal večinoma med [[Francija|Francijo]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim Kraljestvom]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] proti [[Tretji rajh|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]] in [[Japonska|Japonski]], oziroma med [[zavezniki (druga svetovna vojna)|zavezniki]] in [[sile osi|silami osi]]. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Zaradi slednjega ter zaradi visokega deleža mrtvih [[civilist]]ov, pri čemer izstopata [[holokavst]] ter [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]], se drugo svetovno vojno označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini.<ref>{{cite book|title=The Complete Illustrated History of World War Two: An Authoritative Account of the Deadliest Conflict in Human History with Analysis of Decisive Encounters and Landmark Engagements|first=D. |last=Sommerville|publisher=Lorenz Books|year=2008|page=5|isbn=0754818985}}</ref><ref>Gilbert, M. (2000). ''Second World War''. London: Phoenix Press, str. 745-746.</ref>
 
V splošnem je sprejeto, da se je vojna začela [[1. september|1. septembra]] 1939 z nemško invazijo na [[Poljska|Poljsko]] in posledično z napovedjo vojne Nemčiji s strani [[Francoska Tretja republika|Francije]] in večino držav [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] ter [[Commonwealth]]a. [[Republika Kitajska|Kitajska]] in [[Japonski imperij]] sta bila ob začetku [[druga kitajsko-japonska vojna|že v vojni]],<ref>Barrett, D.P. & Shyu, L.N. (2001). "China in the anti-Japanese War, 1937–1945: politics, culture and society". '''V:''' ''Studies in modern Chinese history'', 1. knjiga (str. 6); uredniki Barrett D.P., Shyu L.N. in Lang, P. ISBN 0-8204-4556-8, 9780820445564</ref> medtem ko so se druge države, ki sprva niso bile vključene v vojno, pridružile kasneje zaradi določenih dogodkov, kot sta [[Operacija Barbarossa|nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] ter japonski napad na ameriško pomorsko oporišče [[napad na Pearl Harbor|Pearl Harbor]], kar je sprožilo vojno napoved Japonski s strani ZDA, Commonwealtha<ref>{{cite web |url=http://www.ibiblio.org/pha/timeline/411209awp.html|title=Australia Declares War on Japan|publisher=''ibiblio'' |accessdate=3.10.2009}}</ref> ter [[Nizozemska|Nizozemske]].<ref>{{cite web |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html|title=The Kingdom of The Netherlands Declares War with Japan|publisher=''ibiblio'' |accessdate=3.10.2009|year=2007}}</ref>
 
Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Nemčijo in Japonsko leta 1945. Kot posledica vojne sta se politično prepričanje ter družbena struktura močno spremenila. Medtem ko je bila ustanovljena [[Organizacija združenih narodov]] (OZN) za krepitev mednarodnega sodelovanja ter preprečevanje nadaljnjih spopadov, se je zaradi [[ideologija|ideoloških]] razlik med takratnima [[supersila]]ma, tj. med ZDA in Sovjetsko zvezo, začelo obdobje [[hladna vojna|hladne vojne]]. V tem času je OZN-ovo zagovarjanje [[pravica narodov do samoodločbe|pravice narodov do samoodločbe]] pospešilo [[dekolonizacija|dekolonizacijska]] gibanja v [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]], v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] pa sta se gospodarstvo ter proces [[Evropska integracija|Evropska integracije]] okrepila.
 
== Vzroki za vojno ==
[[Slika:World 1936 empires colonies territory.png|thumb|left|320px|Zemljevid kolonij pred drugo svetovno vojno.]]
Nemčija, Italija in Japonska so se relativno pozno industrijsko razvile in so zaradi tega močno zaostajale v širjenju kolonialnih imperijev glede na Veliko Britanijo in Francijo. Nemčija je bila poleg tega v prvi svetovni vojni poražena in je na podlagi [[Versajska pogodba|Versajske pogodbe]] ostala brez kolonij, Italija in Japonska pa sta bili kljub zmagi razočarani nad vojnim izkupičkom.
Vrstica 226 ⟶ 152:
[[Slika:Bundesarchiv Bild 121-0721, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|right|250px|[[Adolf Hitler]] in [[Martin Bormann]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941, kar je oznanilo začetek nacističnega protislovenskega programa.]]
 
Druga svetovna vojna na Slovenskem se je začela [[6. april]]a 1941, ob vkorakanju nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Jugoslovanska armada, šibka zaradi nacionalnih nasprotij, je razpadla v desetih dneh. Slovenijo so trije okupatorji zasedli v celoti že 11. aprila. Nemški rajh je dobil Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske ter Mežiško dolino. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja. Nekatere vasi v jugovzhodnem delu so bile priključene [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] (NDH).<ref name="izs1">Cvirn, J. ''idr.'' (1999). "Okupacija in razkosanje Slovenije v 2. svetovni vojni". '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 344-7); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1</ref><ref name=snz>(2006). ''Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992''. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino. {{COBISS|ID=221408256}}</ref>
 
Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Italijani so sicer zaradi politično-taktičnih razlogov dovolili kulturno avtonomijo ter lastno upravo na občinski ravni v svojem okupacijskem območju, tj. v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]], medtem ko so nacisti začeli izvajati nasilno [[germanizacija|germanizacijo]] ter načrt [[etnocid]]a in [[genocid]]a, tj. izgon vsega slovenskega izobraženstva in narodno zavednih ljudi, vključno z duhovščino, ki je dosegla vrhunec s preselitvijo več kot 83.000 Slovencev v druga območja [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], kot tudi v Srbijo in Hrvaško.<ref name=izs1/> Z namenom upora proti okupatorjem so 26. aprila 1941 slovenski komunisti skupaj z nekaterimi levo usmerjenimi skupinami ([[Krščanski socialisti Slovenije|krščanski socialisti]], [[Sokol (društvo)|Sokol]]) ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, kasneje imenovano [[Osvobodilna fronta]] (OF) Slovenskega naroda. Osvobodilna fronta, pod katero so delovale slovenske partizanske enote, je predstavljala temelj za oborožen boj proti okupatorjem.<ref name=snz/><ref name=izs2>Cvirn, J. ''idr.'' (1999). "Narodnoosvobodilni boj in revolucija". '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 348-61).</ref>
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Druga_svetovna_vojna«