Zofka Kveder: Razlika med redakcijama

odstranjena 2 zloga ,  pred 5 leti
m
Lektura
m (vrnitev sprememb uporabnika 92.37.112.74 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Hladnikm)
m (Lektura)
Februarja 1919 je v Pragi, kjer je študirala, umrla hči Vladoša, kar je Zofko Kveder zelo prizadelo. O Vladoši je začela pisati knjigo, vendar jo je kasneje zažgala.
 
Naslednja leta je bolehala za različnimi boleznimi, prizadel jo je tudi odnos hrvaških literarnih kritikov, ki so se bolj kot z njenimi leposlovnimi deli ukvarjali z njeno fizično podobo in feministično aktivnostjo. Poleg vsega pa se je še DemetrovičDemetrović, ki je po vojni postal eden izmed najpomembnejših hrvaških politikov, odločil, da ženo zapusti. Zofka Kveder njegove odločitve ni mogla sprejeti, zato je še tretjič poskušala narediti [[samomor]] z uspavali. Pravočasno so jo rešili, vendar si po tem ni več opomogla. 21. novembra 1926 je Zofka Kveder umrla. Za vzrok smrti je bila v uradni izjavi navedena [[kap|srčna kap]], svojci pa so trdili, da je zaužila strup. Pokopali so jo 23. novembra na Mirogoju v Zagrebu.
 
== Delo ==
 
==== Literarno ustvarjanje ====
Zofka Kveder je ena izmed prvih slovenskih pisateljic (pred njo so ustvarjale [[Pavlina Pajk]], [[Luiza Pesjak]], Fany Hausman, [[Josipina Turnograjska]], [[Marica Nadišek Bartol]]) in prva pisateljica uvrščena, v nacionalno zbirko [[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]]. Njena prva črtica (''Kapčev stric'') je bila objavljena v reviji ''Slovenka'' leta 1898, ki je bila tedaj še priloga ''Edinosti''. Kratko prozo z žensko, kmečko, mestno, izseljensko tematiko in tematiko balkanskih vojn je objavljala v ''[[Slovenski narod|SlovenskemuSlovenskem narodu]]'', ''[[Edinost (časnik)|Edinosti]]'' ter ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]'' in mnogih drugih časnikih – vsega 135 besedil. Njene prve pesmi in črtice so bile po večini dobro sprejete. [[Anton Aškerc]] ji je v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] sporočil, da si od nje v prihodnosti obeta dobre tekste, če bo še malo izboljšala tehniko. Kljub pohvalam je Kvedrova pesništvo kasneje povsem opustila in se pri literarnem ustvarjanju posvetila le prozi in [[dramatika|dramatiki]]. Leta 1900 je v Pragi izdala zbirko črtic ''[[Misterij žene]]''. Odtlej se je preživljala le s pisateljevanjem in urednikovanjem. Pisala je tudi v nemškem in hrvaškem jeziku ter sodelovala pri številnih nemških, čeških in hrvaških časnikih. Njen prvi roman nosi naslov ''Njeno življenje'', izdala ga je v samostojni založbi leta 1914. To je tudi zadnje delo, ki ga je napisala v slovenščini. Kvedrova je izdala še roman ''Hanka'' (1938), ki je napisan v hrvaščini, in zbirke črtic ''Odsevi'' (1902), ''Iz naših krajev'' (1905) in ''Iskre'' (1905). Izdala je tudi zbirko enodejank z naslovom ''Ljubezen'' (1901) in drami ''Arditi na otoku Krku'' ter ''[[Amerikanci]]'' (1908). Po njeni smrti je bilo izdanih več zbirk objavljenih in še neobjavljenih črtic: ''Vladka in Mitka'' (1927), ''Vladka, Mitka in Mirica'' (1928), ''Veliki in mali ljudje'', roman ''Nada'' in ''Moje deklice'' (1996).
 
Posvečala se je temam, ki se dotikajo ženskih vprašanj. Ženska je večinoma tudi glavna junakinja njenih del, največkrat nastopa kot mati . V številnih besedilih se avtorica posveča motivoma nosečnosti in rojevanja (''Njeno življenje'', ''Hanka, Misterij žene''). Oboje je lahko predstavljeno tudi kot nekaj obremenjujočega. Tako na primer v romanu ''Njeno življenje'' porod za žensko predstavlja le trpljenje, rojstvo pa ni nobena odrešitev. Nekajkrat opozori tudi na problematiko umrljivosti pri porodu (romana ''Nada'', ''Misterij žene'') in smrti otrok (''Njeno življenje'', novela ''Tinka'' in ''Na kliniki''). Zanimivo je, da liki mater v delih Zofke Kveder materinstva ne dojemajo vedno kot nekaj pozitivnega. Otroci jim v nekaterih delih predstavljajo stres, skrb, nezmožnost samostojnosti ... (enodejanka ''Tuje oči'' in drami ''Amerikanci'' in ''Pravica do življenja''). Mati mora trpeti in se odrekati svojim željam, karčesar pa ji ni težko narediti, da bo le otrok srečen (črtica ''Slikar Novak''). Hkrati pa prikazuje tudi podobo hudobne matere, ki je egoistična in od sinov izsiljuje duhovniški poklic, hčere pa sili v poročanje s starimi ženini. V svojih delih omenja tudi problematiko detomora (črtici ''Na kliniki'' in ''Zločin''). Tem podobam pa nasproti postavlja tudi ljubeče matere (''Njeno življenje''). Posebno pozornost avtorica v svojih delih namenja tudi odnosu med materjo in hčerjo (''Hanka'', ''Njeno življenje'', ''Nada'').
 
V romanu ''Hanka'' Kvedrova piše o potrebi žensk po družbenem udejstvovanju. Glavna junakinja si želi pomagati bolnim ljudem, starejšim ali sirotam, vendar njen mož tega ne razume in jo sili, da ostane doma. Veliko avtoričinih ženskih likov hrepeni po ljubezenski sreči, ki se nikoli ne izpolni (novela ''Gabrijela'', roman ''Njeno življenje''). Zaradi vseh stisk ženske v pisateljičinih delih pogosto zblaznijo.
 
==== Urednikovanje ====
Pri enaindvajsetih letih je v Trstu prevzela urejanje revij ''[[Edinost (časnik)]]''. Deset let (1904 – 19141904–1914) je urejelaurejala revijo ''[[Domači prijatelj]]'', ki je izhajala v [[Praga|Pragi]]. Tu so objavljali [[Ivan Cankar]], [[Vida Jeraj]], [[Anton Aškerc]], [[Etbin Kristan]]. ''Domači prijatelj'' je kot literarno-reklamno revijo izdajal lastnik tovarne žitne kave in drugih prehrambenihprehrambnih izdelkov, [[František Vydra]]. Časopisa ni bilo mogoče kupiti niti se nanj naročiti, brezplačno so ga dobili samo naročniki Vydrove žitne kave.<ref>[[Vladka Tucovič]]: »'Naša Zofka' sem jim bila«: Zofka Kveder – urednica revije ''Domači prijatelj''. ''Dve domovini: razprave o izseljenstvu/Two Homelands: migration studies''. Št. 28 (2008), str. 111–125.{{COBISS|ID=28939821}}</ref> Revijo je Kvedrova urejala vsa leta izhajanja. Leta 1906 je urejala tudi hrvaško različico, ki so jo poimenovali ''Sijelo''. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika ''[[Agramer Tagblatt]]'' in urejala žensko prilogo ''Frauenzeitung'', zanjo je napisala mnogo člankov in [[črtica|črtic]]. Od leta 1917 do 1920 je izdajala mesečnik ''[[Ženski svet]]'', ki ga je leta 1918 preimenovala v ''Jugoslovansko ženo''. Leta 1921 je izdala in uredila ''Almanah jugoslovanskih žena''.
 
==== Žensko vprašanje ====
Prve članke na temo položaja žensk v družbi je pričela objavljati v reviji [[Slovenka (časnik)]], kasneje pa še v [[Slovenski narod|Slovenskem narodu]], [[Edinost (časnik)|Edinosti]] in v Jugoslovanski ženi. Tu je pogosto objavljala članke (''Za naše žene, ki se same skrbe za eksistenco, Naš hiperidealizem, Kaj hočemo, Žena v družini in družbi, O današnji ženi'' ...) s tematiko o pravicah ženske do dela, [[volitve|volitev]] in izobrazbe. Zavzemala se za emancipirano žensko, ustvarjalko in izobraženko. Poudarjala je, da emancipirane ženske niso sovražnice moških in naj se jih le-ti ne bojijo. Želela je dokazati, da je emancipirana ženska lahko tudi soproga in mati. Tudi v leposlovnih delih prikazuje ovire (npr. nezaželena nosečnost, dojenje, [[neplodnost]]), ki ženskam preprečujejo pot do neodvisnosti. O emancipaciji ni le pisala, tudi živela je tako. Kljub poroki dolgo ni želela živeti pri Jelovšku, poleg tega niti od Jelovška niti od Demetrovića nikdar ni želela prejemati denarja.
 
== Bibliografija ==
131

urejanj