Tomaž Furlan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp, normativna kontrola
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
 
| name = Tomaž Furlan
| image =
| caption =
| birth_date = [[9. december]] [[1901]]
| birth_place = [[Verd]]
| death_date = [[20. junij]] [[1960]]
| death_place = [[Ljubljana]]
| other_names =
| known_for = [[ftiziolog]]
| occupation = [[zdravnik]]
}}
'''Tomaž Furlan''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]] [[ftiziolog]], [[publicist]] in [[urednik]], * [[9. december]] [[1901]], [[Verd]], † [[20. junij]] [[1960]], [[Ljubljana]].
 
== Življenjepis ==
Furlan je [[medicina|medicino]] študiral v Ljubljani in [[Innsbruck]]u, kjer je leta [[1927]] [[diploma|diplomiral]] in se nato [[1928]] zaposlil v [[zdravilišče|zdravilišču]] na [[Golnik]]u in bil [[1938]] imenovan za [[primarij]]a. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil eden od vodilnih levih [[krščanski socializem|krščanskosocialističnih]] izobražencev.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Po [[1941]] je bil šef zdravnik zdravilišča za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]] na [[Iriški venac|Iriškem vencu]] ([[Fruška gora]]); nato se je udeležil bojev na [[Sremska fronta|sremski fronti]]. Avgusta [[1945]] je postal šef zdravnik in [[1948]] direktor zveznega inštituta za tuberkulozo na Golniku.
 
== Delo ==
[[Doktorat|Dr.]] Furlan se je pred [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] uvrščal med vodilne slovenske ftiziologe. Z [[Robert Neubauer|R. Neubauerjem]] je uvajal v zdravljenje pljučne tuberkuloze kirurgične posege; tako sta [[23. april]]aaprila [[1937]] kot prva na [[Balkan]]u izvedla novo [[Kirurgija|operativno]] metodo t. i. ''pnevmolizo'' in s tem pri zdravljenju tuberkuloze še bolj uveljavila sloves t. i. ''golniške šole''. V obdobju pred vojno je sodeloval tudi pri ustanavljanju protituberkuloznih dispanzerjev na Slovenskem. Leta 1934 je ustanovil in nato vodil dispanzer na [[Jesenice|Jesenicah]]. Tudi po vojni si je prizadeval za razvoj protituberkulozne službe v Sloveniji in bil prvi slovenski zdravnik, ki je tuberkulozo proučeval z epidemiološkega in socialno-medicinskega stališča ter oblikoval še zdaj veljavno teorijo o epidemskem valu. Kot direktor inštituta na Golniku ter [[pljuča|pljučni]] kirurg in terapevt je razvil ''golniško bolnišnico'' v pomemben torakokirurgični center.
 
Dr. Furlan je objavljal zdravstvenovzgojne prispevke, [[1935]] ustanovil in do 1941 urejal poljudnoznanstveni [[časopis|list]] ''Delo proti tuberkulozi'', objavil 55 strokovnih [[članek|člankov]] ter s prispevki močno vplival na širjenje novih medicinskih spoznanj ter vzgojil celo vrsto priznanih strokovnjakov.
 
Leta 1940 je dal za prijateljski krog natisniti 300 izvodov svojega razmišljanja z naslovom ''Poslednje vzmeti zgodovine'' {{COBISS|ID=90392832}}, kjer prihaja do [[darvinizem|darvinističnega]] zaključka, da so za velike zgodovinske dogodke in spremembe odgovorne vitalne sile narodov, ne pa socialni, idejni ali ekonomski razlogi.
Vrstica 32 ⟶ 22:
Enciklopedija Slovenije; knjiga 3, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989
 
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Furlan, Tomaž}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1901]]
[[Kategorija:Umrli leta 1960]]
[[Kategorija:Slovenski kirurgi]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]