Vasilij Melik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Rokosowski (pogovor | prispevki)
dodal, prestavil
Vrstica 38:
== Življenje ==
 
Vasilij se je rodil kot drugi sin geografa [[Anton Melik|Antona Melika]] in Minke Novak. Leta 1939 je maturiral na [[klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji v Ljubljani]]. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil interniran v [[koncentracijsko taborišče Gonars|Gonarsu]] in na prisilnem delu v Postojni. Obenem je leta 1943 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] diplomiral iz [[zgodovina|zgodovine]] in [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]]. Leta 1945 je štiri mesece delal kot prevajalec pri ljubljanskem uradu [[Tanjug]]a. V letih 1945-47 je bil pomočnik mestnega arhivarja in [[bibliotekar]] [[Slovanska knjižnica|Slovanske knjižnice]] v Ljubljani, nato je postal [[asistent]] na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete, kjer je ostal do leta 1952. Medtem je tudi predaval na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Višji pedagoški šoli]]. Med letoma 1952 in 1959 je predaval gospodarsko zgodovino na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]]. Leta 1959 se je vrnil na Filozofsko fakulteto in [[doktorat|doktoriral]] iz zgodovine z doktorsko disertacijo ''Volilni sistem na Slovenskem : 1861-1918''.<ref name="melik_1959" /> Leta 1960 je bil izvoljen za [[docent]]a, 1969 za [[izredni profesor|izrednega]] in leta 1974 za [[redni profesor|rednega profesorja]], leta 1991 pa je postal [[zaslužni profesor]] ljubljanske univerze. V letih 1972-74 je bil [[prodekan]], 1974-1977 pa [[dekan (šolstvo)|dekan]] Filozofske fakultete.
 
== Delo ==
Vrstica 44:
Ukvarjal se je predvsem z zgodovino 19. stoletja, kjer je bistveno prispeval k reviziji slovenske politične zgodovine v tem obdobju. Njegova dognanja so spremenila in nadgradila v marsičem poenostavljeno sliko, ki jo je uveljavil literarni zgodovinar [[Ivan Prijatelj]], in so večinoma veljavna še danes. Sintetično jih je predstavil v pregledu slovenske zgodovine v 19. stoletju (v soavtorstvu s [[Ferdo Gestrin|F. Gestrinom]], več izdaj) in kot eden glavnih avtorjev še vedno standardne ''Zgodovine Slovencev'' (Ljubljana, 1979). Posebno težo imajo njegove raziskave zgodovine [[volitve|volitev]], saj je njegovo delo ''Volitve na Slovenskem : 1861-1918'' standardno in je bilo leta 1991 nagrajeno z nagrado Antona Gindelyja za zgodovino donavske monarhije, ter je doživelo prevod v nemščino po več kot tridesetih letih. Pomembne so tudi njegove pionirske raziskave zgodovine vsakdanjega življenja in krajevne zgodovine.
 
Opravil je pomembno uredniško delo pri izdajah [[Slovenska matica|Slovenske matice]], kjer je med drugim uredil spomine [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]], [[Fran Šuklje|Frana Šukljeta]] in [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] ter izbrane članke svojega univerzitetnega učitelja [[Fran Zwitter|Zwittra]]. Dejaven je bil v strokovnih združenjih, od leta 1973 do 2000 je urejal osrednjo znanstveno revijo slovenskih zgodovinarjev, ''[[Zgodovinski časopis]]''. V letih 1972-74 je bil [[prodekan]], 1974-1977 pa [[dekan (šolstvo)|dekan]] Filozofske fakultete.
 
== Priznanja ==