Rozeta (arhitektura): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
np, popravek |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Strassburg Rose exterior.jpg|thumb|Zunanjost rozete na
[[Slika:Rosace cathedrale strasbourg.jpg|thumb| Notranjost rozete na
[[Slika:Strasburg muenster rosette westfassade.jpg|thumb|Arhitekturna risba rozete na
Okno '''rozeta''' (tudi Katarinino okno) se pogosto uporablja kot splošen izraz za okroglo okno, vendar se uporablja zlasti za tista, ki so v cerkvah zgrajenih v gotskem slogu in so razdeljena na segmente s kamnitimi okenskimi križi in [[krogovičje]]m. Ime "rozeta" ni bilo uporabljeno pred 17. stoletjem. Skladno z ''Oxford English Dictionary'', beseda izhaja iz angleškega imena za "cvet vrtnice". <ref>''Oxford English Dictionary'', s.v. "rose-window" ([f. ROSE n. + WINDOW n.]).</ref>
Izraz "kolo" se pogosto uporablja za okna, razdeljena z enostavnimi naperami radialno iz osrednje izbokline ali odprtine, medtem ko se izraz "rozeta" uporablja izključno za okna, včasih zelo kompleksne zasnove, v katerih je mogoče videti podobnost s cvetnimi listi vrtnice. Rozete imenujemo tudi ''Katarinino okno'' po [[Sveta Katarina|sv. Katarini Aleksandrijski]], ki je bila obsojena in usmrčena na kolesu z ostrimi noži. Krožna okna brez krogovičja, kot jih najdemo v številnih italijanskih cerkvah, se imenujejo ''očesna okna'' ali ''oculus''.
Rozete so še posebej značilne za [[Gotska arhitektura|gotsko arhitekturo]] in jih lahko opazimo v vseh večjih gotskih [[
[[Slika:PantheonOculus.jpg|thumb|Oculus v Panteonu, Rim]]
[[Slika:Torcello Basilica di S. Maria Assunta.JPG|thumb|
== Poreklo ==
Izvor rozet je mogoče najti v rimskem ''oculusu''. Te velike okrogle odprtine so služile kot vir svetlobe in zraka. Najbolj znana je na vrhu kupole [[Panteon, Rim |Panteona]] v [[Rim]]u.
V [[Zgodnja krščanska umetnost in arhitektura|zgodnji krščanski]] in [[Bizantinska arhitektura|bizantinski]] arhitekturi obstajajo primeri uporabe ''krožnega očesa''. Običajno se pojavijo bodisi okoli kupole, kot v [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|baziliki Božjega groba v Jeruzalemu]] ali visoko na koncu zatrepa v klasični obliki [[pediment
Okno iz 8. stoletja, zdaj se nahaja v Benetkah, je izklesano iz enega samega kosa je sestavljeno izmenično iz elementov krogovičja, kot sestavnih delov dveh ravni štirih lancet, ločenih s tremi očesi. Veliko polkrožnih oken s preluknjanim krogovičjem je nastalo med 6. in 8. stoletjem, kasneje pa v Grčiji. <ref name="Banister Fletcher">Banister Fletcher</ref>
Vrstica 29:
=== Romanska krožna okna ===
Krožna okna in okrasne krožne vdolbine so značilnost številnih romanskih cerkva in
V Nemčiji,
[[Slika:Avila San Pedro View.jpg|thumb|upright|San Pedro, Ávila, Španija]]
Vrstica 38:
V Italiji je bila uporaba krožnih motivov v različnih materialih značilnost cerkvene fasade, ki se pojavlja na zgodnje krščanske dobe, romanike, gotike, renesanse in baroka. Znani primer so tisti veliki krogi iz večbarvnega marmorja, ki dopolnjujejo osrednje krožno okno na [[Leon Battista Alberti|Albertijevi]] zgodnje renesančni fasadi v ''Santa Maria Novella'' v Firencah. <ref>Joseph Rykwert, ''Leonis Baptiste Alberti, Architectural Design'', Vol 49 No 5–6, Holland St, London</ref> Oculi so običajno uporabljali kot zgornjo svetlobo v osmerokotnih krstilnicah kot je tista v Cremoni.
Romanske fasade z oculijem imajo San Miniato al Monte, Firence iz 11. stoletja, San Michele v [[Pavia|Pavii]] iz okoli leta 1117 in
Na romansko pročelje
V Angliji obstaja pet romanskih oken ''koles'', omeniti je potrebno tisto na župnijskih cerkvah v Barfrestonu in na gradu Hedingham.
=== St. Denis, Chartres, Mantes, Laon in Pariz ===
[[Slika:20050921CathChartresB.jpg|thumb|upright|
[[Slika:060806-France-Paris-Notre Dame.jpg|thumb|upright|Notre Dame, Pariz]]
Vrstica 52 ⟶ 53:
Sugerjevo okno po svojem videzu ni bilo izrazito gotsko. Nima več svoje prvotne oblike, ampak obliko iz sredine 19. stoletja, ki jo je izdelal restavrator Viollet-le-Duc. Ima zelo veliko oko na sredini, steklo je podprl z železnim obročem in obdal z enostavnim polkrožnim vršičkom izrezanim iz ravnega kamna, znano kot "ploščato krogovičje". Okno ima zdaj gotsko krogovičje, ki ga je morda dodal Viollet-le-Duc, ki je bil zelo zaskrbljen zaradi pomanjkanja stabilnosti celotne fasade in potem obnovljenega stolpa.
Skupaj s preprostimi kolesnimi okna iz poznega normanskega obdobja v Angliji, Nemčiji in Italiji, veliko okno iz poznega 12. stoletja še vedno obstaja na
Po vzoru zahodnega okna v Chartresu, so bolj drzna gotska okna izdelali na cerkvi Notre-Dame v Mantesu in dinamično kiparsko fasado
[[Slika:Reims Cathedral, exterior (4).jpg|thumb|left|upright|Katedrala v Reimsu, Francija]]
Okno, ki je ključnega pomena za dobro znano gotsko fasado Notre Dame v Parizu, ima še bolj izrazit gotski videz, z okenskim križem v dveh pasovih, ki izhajajo iz centralnega rondela, vsak se končuje s koničastimi loki. To okno, ki je bilo končano okoli leta 1225, je postal vzorec za mnoge druge rozete, vključno s tistimi v St. Denis in velikansko in zapleteno okno v južni prečni ladji v Notre Dame..<ref>Wim Swaan</ref>
Vrstica 67 ⟶ 69:
Rozeta je pogosto postavljena nad zaporedjem vertikalnih oken kot teme kompozicije.
Zadnji korak v evoluciji gotskega sloga je bila določitev rozete v sklop vertikalnih oken, za dodajanje višine, tako da je postala središče ogromnega okna, ki pokriva celotno steno ladje, kot je to v Rouenu ali
Rozete so bile vgrajene tudi v kvadratnih oknih, pri čemer so razliko napolnili z manjšimi okenci kot v Parizu leta 1257 ali z neprebodeno skulpturo, obliki bolj pogosti v Italiji (Spoleto) in videna tudi v severni prečni ladji v [[
== Slogi ==
[[Slika:Santa maria del fiore, dettaglio 13, oculo.JPG|thumb|upright|''Oculus'',
=== Oculi (očesna okna) ===
Vrstica 84 ⟶ 86:
=== Ploščato krogovičje ===
[[Slika:Dzialoszyce 13.08.08 kosciol sw. Trojcy rozeta p.jpg|thumb|upright|''Plate''- Działoszyce, Poljska]]
Rozete s prebodenimi odprtinami namesto krogovičja se pojavijo na prehodu med romaniko in gotiko, predvsem v Franciji in predvsem v Chartres. Najbolj znan primer v Angliji je rozeta v severnem transeptu, znana kot ''Dekanovo oko'' (Dean Eye) v [[
=== Zgodnja gotika ===
Rozete s krogovičjem, ki vsebuje prekrivajoče loke kot cvetje, okroglih in kvadratnih oblik. Ta oblika se pojavlja v severni Franciji, zlasti na
[[Slika:Plovan Ruines de Languidou rosace.JPG|left|thumb|upright|Ruševine opatije Languidou]]
Vrstica 95 ⟶ 97:
=== Dekorativna gotika ===
[[Slika:Cathédrale de Meaux Façade Rose 140708.jpg|thumb|upright|
Slog je označen z S-krivuljo v krogovičju, kar povzroča da vsako steklo zažari in daje ''razposajeno'' obliko. Velika okna so sestavljena iz dokaj ponavljajočih, bogato oblikovanih stekel, odvisno od množine delov. Dobri primeri so na
=== Renesansa ===
Vrstica 113 ⟶ 115:
[[Slika:St Denis North a.jpg|thumb|Simbolizemm: severna rozeta opatije St Denis, Pariz, prikazuje Boga Stvarnika, obkrožen z dnevi stvarjenja, red v nebesih predstavljajo znamenja zodiaka, red na zemlji predstavljajo opravila po mesecih. V kotu sta Adam and Eva ali padec človeštva.]]
V gotskih
Ko so rozete uporabljali na koncu transepta, je bilo eno od teh oken pogosto posvečeno Mariji, kot je Jezusovi materi. V sodobni katoliški misli, je rozeta pogosto povezana z Devico Marijo, ker je eden od njenih naslovov, na katere se sklicuje Sv. Bernard iz Clairvauxa, »Mistična roža". Specifična asociacija Marije z rozeto ni iz srednjega veka, ker je bil izraz "rozeta" ni bil skovan do 17. stoletja, v času, ko so bile konstruirana taka stekla. Se pa, z vrnitvijo gotskega sloga v 19. in 20. stoletju, veliko vitražev, ki so bili nameščeni v rozete, tako v novih cerkva kot pri obnovi starih, posvetili Devici Mariji. <ref>A fine example of a 19th-century Marian rose window exists at St Mary's Cathedral, Sydney.</ref>
Vrstica 119 ⟶ 121:
== Regionalni primeri ==
=== Avstralija ===
Številne avstralske
=== Ekvador ===
Dva čudovita primera rozet sta v državni baziliki v [[Ekvador]]ju, zgrajeni leta 1893 in v cerkvi Santa Teresa, zgrajeni leta 1934. V [[Cuenca|Cuenci]] v južnem delu Andov ima
=== Anglija ===
V Angliji je bila uporaba rozet pogosto omejena na prečne ladje, nekatere velikih razponov pa so zgrajene v zahodnem delu (Byland Abbey) in v vzhodnem delu (
Srednjeveške rozete so na
Srednjeveška ''Beverley Minster'' je lep primer zgodnje gotskega okna kolesa z desetimi naperami, vsaka svetloba se končuje z vršičkom trilistne deteljice in je obkrožena z dekorativnim ploščatim krogovičjem.
Novejša okna na kapeli ''Abney Park'' v Londonu, izdelana 1838 - 1840, William Hosking FSA; ''Holy Trinity Church'', Barnes, London; ''St. Nicholas'', Richmond in
Na ''Christ Church Appleton-le-Moors'' v Yorkshireu se zdi, da je imel arhitekt J.L.Pearson iz 19. stoletja kot navdih regionalni cvetlični simbol ''White Rose''. To nenavadno ploščato krogovičje iz leta 1860 je bilo zasnovano s petimi dvojnimi deli, kot so dvodelno cvetni listi vrtnice.
Vrstica 138 ⟶ 140:
=== Francija ===
Francija ima veliko število srednjeveških rozet, ki vsebujejo številna starodavna stekla. V severni Franciji, je rozeta običajno osrednja značilnost fasade. Tudi fasade prečnih ladij pogosto vsebujejo rozete. Primeri so: [[
=== Italija ===
V Italiji so rozeto arhitekti Lombardije posebej uporabljali. Znane so v San Zeno v [[Verona|Veroni]], v
=== Združene države Amerike ===
Baročni oculus brez krogovičja ali vitraža je mogoče videti v [[misijon]]u ''San Jose'' v San Antoniu v [[Teksas]]u, ki so ga ustanovili frančiškani leta 1718-31.
Največja rozeta v Združenih državah Amerike je ''Velika Roža'' nad glavnimi vrati
Washington ''National Cathedral'' ima tri velike rozete, ki predstavljajo ''Stvarjenje'', ''Poslednjo sodbo'' in ''Slavo Boga''.
Vrstica 154 ⟶ 156:
== Galerija ==
<gallery>
Slika:Chartres2006 065.jpg|Francija,
Slika:Cathedrale Sens 051.jpg|Francija,
Slika:Sainte Chapelle - Rosace.jpg|Francija, Sainte-Chapelle, Paris, Apokalipsa v dekorativnem vitražu.
Slika:Lincoln Cathedral Bishops Eye.jpg|anglija,
Slika:Gedaechtniskirche Speyer Rosette.jpg|Nemčija, spominska cerkev (Gedaechtniskirche), Speyer.
Slika:Oscar Fredriks kyrka 3.jpg|Švedska, cerkev Oscar Frediks.
Vrstica 174 ⟶ 176:
* [[Vitraj]]
==
{{sklici|2}}
{{refbegin|2}}
* Henry Adams, ''Mont-Saint-Michel and Chartres'', Paul Hamlyn, ISBN 0-600-34182-8
|