Splošna deklaracija človekovih pravic: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
glasovanje 1948 |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Eleanor Roosevelt and Human Rights Declaration.jpg|thumb|250px|Eleanor Roosevelt & Splošna deklaracija človekovih pravic (1949)]]
'''Splòšna deklarácija človékovih pravíc''' (oznaka [[Resolucija generalne skupščine Združenih narodov|resolucije]]: '''A/RES/217A (III)''') je [[deklaracija]], ki jo je sprejela [[Generalna skupščina OZN|generalna skupščina]] [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] na svojem zasedanju [[10. december|10. decembra]] [[1948]], v kateri so očrtane osnovne [[človekove pravice]]. Njen poglavitni avtor je [[John Peters Humphrey]] iz [[Kanada|Kanade]], pri pisanju pa so sodelovali še [[Eleanor Roosevelt]] iz [[Združene države Amerike|ZDA]], [[René Cassin]] iz [[Francija|Francije]], [[P. C. Čang]] iz [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in drugi.
Svoj glas za sprejetje deklaracije 10. decembra 1948 je oddalo 48 držav, proti sprejetju ga ni oddala nobena. Glasovanja se je vzdržalo osem držav: [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Sovjetska zveza]], [[Republika Južna Afrika|Južna Afrika]], [[Češkoslovaška]], [[Saudova Arabija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavija]] in [[Ukrajina]]. Južna Afrika se je vzdržala zaradi obrambe svojega političnega sistema [[apartheid]]a, Saudova Arabija pa je nasprotovala pravicam žensk in svobodi veroizpovedi. Po mnenju preostalih šest vzdržanih držav, ki so bile pod [[komunizem|komunistično]]oblastjo, deklaracija ni dovolj močno obsodila [[nacizem|nacizma]] in [[fašizem|fašizma]], a je pomembno vlogo pri njihovem vzdržanju igralo nasprotovanje pravici državljanov, da lahko zapustijo svoje države.
Čeprav deklaracija sama po sebi ni [[pravo|pravno]] zavezujoč dokument, pa je služila kot osnova za dve pravno zavezujoči konvenciji Združenih narodov o človekovih pravicah, [[Mednarodna konvencija o državljanskih in političnih svoboščinah|Mednarodne konvencije o državljanskih in političnih svoboščinah]] ter [[Mednarodna konvencija o ekonomskih, socialnih in kulturnih svoboščinah|Mednarodne konvencije o ekonomskih, socialnih in kulturnih svoboščinah]]. Na deklaracijo se še vedno pogosto sklicujejo v akademskih in odvetniških krogih ter na ustavnih sodiščih.
| |||