Upor Esquilache: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 70:
* '''Širitev izgredov po Španiji''': Upori so se razširili tudi na druga španska mesta, kot na primer [[Cuenca]], [[Zaragoza]], [[Barcelona]], [[Sevilla]], [[Cádiz]], [[Cartagena]], [[Elche]], [[La Coruña]], [[Oviedo]], [[Santander]] ... Vstaje so bile sicer povsod različne, vendar je bilo več ali manj vsem skupno to, da so imele za cilj zaščito potrošnika, predvsem pri kupovanju hrane. Med uporniki posameznih mest ni bilo nobenih sodelovanj, niti se niso upori izkoristili za politične namene.
* '''Politične spremembe''': Čeprav nerad je moral kralj izgnati markiza Esquilache in njegovo družino. Mesto enega pomembnjših kraljevih sodelavceh in obrazov nove vlade je zavzel [[grof Aranda]] (špansko [[''conde de Aranda'']]), generalni kapitan [[Valencija|Valencije]], katerega politični pristaši so bili imenovani [[''partido aragonés'']] ([[aragonska stranka]]), saj naj bi bil grof iz [[Aragon]]a. Ti so izpodrinili prej vladajoče italijanske ministre in plemiče imenovane [[''golillas'']] ("ovratničarji"). Pomembni mesti v vladi sta zasedla tudi grofa [[Campomanes]] in [[Floridablanca]], ki sta kasneje povzročila padec Arande.
* '''Izgon jezuitov''': Po uporu se je na pobudo grofov Arande in Campomanesa opravila raziskava o krivcih zanj. Med drugim se je obdolžilo jezuite, ki so bili potem leta 1767 izganani iz španskega kraljestva.
* '''Izgon jezuitov''':
* '''Ponovna vzpostavitev starega sistema za preskrbo mest''': Liberalizacijske reforme trgovine (posebej preskrbe s hrano) so sovpadle z obdobji revščine in lakote, kar je povzročilo njihovo zavračanje med ljudmi. Tako so se španci raje vrnili k staremu sistemu državnega nadzora preskrbe mest, kjer so sodelovale tradicionalne institucije kot na primer [[Consejo de Castilla]] ali [[Sala de Alcaldes de Casa y Corte]].