Modrozelene cepljivke: razlika med redakcijama

dodanih 1.143 zlogov ,  pred 4 leti
brez povzetka urejanja
{{cite journal|author=Ahoren Oren|year=2004|title=A proposal for further integration of the cyanobacteria under the Bacteriological Code|journal=Int. J. Syst. Evol. Microbiol.|volume=54|pages=1895–1902|doi=10.1099/ijs.0.03008-0|pmid=15388760}}</ref>
}}
'''Modrozelene cepljivke''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cyanobacteria'''), tudi '''modrozelene alge''', '''modrozelene bakterije''', '''cianofiti''' ('''Cyanophyta''') pogosto tudi uporabljena okrajšava '''MZC''', je [[deblo (biologija)|deblo]] [[bakterija|bakterij]], ki dobijo svojo energijo s pomočjo [[fotosinteza|fotosinteze]]. Veljajo za najstarejše fotoavtotrofne organizme. Odgovorne so za pojav kisika v atmosferi in nastanek aerobih organizmov. Pojavile naj bi se pred 3 milijardami let.
 
Njihov organizacijski tip je [[prokarioti|prokariontske alge]] oziroma aerobne [[fototrofni organizem|fototrofne]] [[bakterija|bakterije]]. Imajo [[pigment]] [[klorofil]]a a in druga fotosintetska [[Barvilo|barvila]] kot na primer beta-karoten, ksantovile in fikobiline ([[fikocian]] in [[fikoeritrin]]). Ta barvila večkrat prevladujejo, zato so njihove kolonije, kot tudi okolje v katerem živijo, pogosto obravane zeleno, modrozeleno, rdeče, vijoličasto ali celo črno. Zanje je značilen pojav kromatična adaptacija (sposobnost spreminjanja razmerja med fotosintetskimi barvili v odvisnosti od svetlobnih razmer v okolju). S tem si zagotovijo visok izplen svetlobe v različnih okoljih.
 
Modrozelene cepljivke so [[enoceličarji|enocelične]] (kokalne, kapsalne) ali [[mnogoceličar|večcelične]] (nitaste ali trihalne). [[Celica (biologija)|Celice]] so pogosto povezane v skupnem želatinastem ovoju - [[galerta|galerti]]. Galertast ovoj je lahko tanek, mehak in brez strukture ali pa čvrst, debel in slojevit. Lahko je debelejši od celice, včasih tudi obarvan. [[Razmnoževanje|Razmnožujejo]] se vegetativno s preprosto delitvijo celic - [[cepitev|cepitvijo]], s [[fragmentacija|fragmentacijo]] in tvorbo [[hormogonij]]ev (nekajcelični gibljivi kosci niti). Nespolno se razmnožujejo s tvorbo [[endospora|endospor]] (beocit), [[eksospora|eksospor]] (brstenje) in trajnih celic (akinet). Spolno razmnoževanje ni poznano, obstaja pa paraseksualnost.
 
Modrozelene cepljivke naseljujejo zelo različna življenjska okolja. Največ predstavnikov je v sladkih vodah in v prsti. Sicer pa se pojavljajo še v morju, toplih vrelcih, na kamenju, na skorji dreves, v jamah, itd. Z ekološkega vidika so modrozelene cepljivke pomembne kot simbionti z drugimi organizmi (z glivami tvorijo lišaje, praprotnicami, semenkami, enoceličarji, spužvami,...). S fiksacijo dušika pripomorejo k naravnem gnojenju (atmosferski dušik zreducirajo v amonijak, ki je lažje dostopen ostalim organizmom). Rod ''Spirulina'' je pomemben za prehrano, predvsem v Afriki. Ob ugodnejših razmerah pride do množičnega namnoževanja bakterij in večjega razkrojevanja organskih hranil. Pojavu pravimo cvetenje vode (cvetenje lahko povzročajo tudi alge). Zaradi anoksije (zmanjšana koncentracija kisika v vodi) in izločanja toksinov pride do pomora drugih živečih osebkov v okolju (rastline in živali, ki živijo v vodi, živali, ki pijejo vodo,...).
 
== Klasifikacija ==
682

urejanj