Modrozelene cepljivke: Razlika med redakcijama

{{cite journal|author=Ahoren Oren|year=2004|title=A proposal for further integration of the cyanobacteria under the Bacteriological Code|journal=Int. J. Syst. Evol. Microbiol.|volume=54|pages=1895–1902|doi=10.1099/ijs.0.03008-0|pmid=15388760}}</ref>
}}
'''Modrozelene cepljivke''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cyanobacteria'''), znane tudi kot '''modrozelene alge''', '''modrozelene bakterije''' ali, '''cianofiti''' ('''Cyanophyta''') pogosto tudi uporabljena okrajšava '''MZC''', je [[deblo (biologija)|deblo]] [[bakterija|bakterij]], ki dobijo svojo energijo s pomočjo [[fotosinteza|fotosinteze]].
 
Njihov organizacijski tip je [[prokarioti|prokariontske alge]] oziroma aerobne [[fototrofni organizem|fototrofne]] [[bakterija|bakterije]]. Imajo [[pigment]] [[klorofil]]a a in druga fotosintetska [[Barvilo|barvila]] kot na primer beta-karoten, ksantovile in fikobiline ([[fikocian]] in [[fikoeritrin]]). Ta barvila večkrat prevladujejo, zato so njihove kolonije, kot tudi okolje v katerem živijo, pogosto obravane zeleno, modrozeleno, rdeče, vijoličasto ali celo črno.
 
Modrozelene cepljivke so [[enoceličarji|enocelične]] (kokalne, kapsalne) ali [[mnogoceličar|večcelične]] (nitaste ali trihalne). [[Celica (biologija)|Celice]] so pogosto povezane v skupnem želatinastem ovoju - [[galerta|galerti]]. Galertast ovoj je lahko tanek, mehak in brez strukture ali pa čvrst, debel in slojevit. Lahko je debelejši od celice, včasih tudi obarvan. [[Razmnoževanje|Razmnožujejo]] se vegetativno s preprosto delitvijo celic - [[cepitev|cepitvijo]], s [[fragmentacija|fragmentacijo]] in tvorbo [[hormogonij]]ev (nekajcelični gibljivi kosci niti). Nespolno se razmnožujejo s tvorbo [[endospora|endospor]] (beocit), [[eksospora|eksospor]] (brstenje) in trajnih celic (akinet). Spolno razmnoževanje ni poznano, obstaja pa paraseksualnost.
 
Modrozelene cepljivke naseljujejo zelo različna življenjska okolja. Največ predstavnikov je v sladkih vodah in v prsti. Sicer pa se pojavljajo še v morju, toplih vrelcih, na kamenju, na skorji dreves, v jamah, itd.
Modrozelene cepljivke so tradicionalno razdeljene [[morfologija|morfološko]] (oblika in zgradba organizmov) na pet redov, ki jih označujemo s številkami I-V. Prve tri redove [[Chroococcales]] (kokalne modrozelene cepljivke), [[Pleurocapsales]] in [[Oscillatoriales]] (nitaste modrozelene ceplivke) [[Filogenetika.|filogenetske študije]] ne podpirajo. Zadnja dva redova - [[Nostocales]] (tudi Hormogonales, modrozelene cepljivke z heterocistami) and [[Stigonematales]] - sta [[monofiletski|monofiletska]].
 
Člani Chroococales so enoceličarji in se običajno združujejo v kolonije. Klasično taksonomsko merilo je bila morfologija celice in delitev celice. V Pleurocapsales imajo celice imajo sposobnost, da oblikuje notranje trose (endospore). Ostali redovi vključujejo nitaste vrste. V Oscillatoriales, so celice urejene v eni sami vrsti in ne tvorijo specializiranih celic. V Nostocales in Stigonematales imajo celice v določenih pogojih sposobnost razvijanja ''heterocyst''heterocist (celice z debelejšo celično steno, kjer poteka fiksacija dušika v anaerobnih pogojih). Stigonematales, za razliko od Nostocales, vključuje vrste z resnično razvejani nitkami (trihome).
 
Večina taksonov je vključena v deblo ali divizijo cianobakterij in še niso bile objavljene v skladu z veljavnim [[Mednarodni kodeks botanične nomenklature|Mednarodnim kodeksom botanične nomenklature]]. Razen:
678

urejanj