Glasbeni klasicizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Popravljena letnica začetka javnih koncertov v Londonu iz 1914 na 1714.
Vrstica 4:
'''Klasicizem''' je [[glasba|glasbeni]] slog v katerem prevladuje ena sama melodija. Kronološko ga okvirno ga umeščamo med letnici [[Bach]]ove ([[1750]]) in [[Ludwig van Beethoven|Beethovnove]] smrti ([[1827]]), čeprav potekata prehoda iz [[Baročna glasba|baroka]] v [[klasicizem]] in iz klasicizma v [[romantična glasba|romantiko]] dlje časa. Izraz klasicizem v [[slovenščina|slovenskem jeziku]] pogosto dvoumno poimenujemo s splošnejšim pojmom '''klasika''', ki ima več pomenov (od [[Grki|starogrške]] in [[Rimska umetnost|rimske umetnosti]] pa do sinonima resnično, lepo, razumljivo, vzorno; za slog ustaljenih značilnosti neke [[kultura|kulture]]).
 
V dobi klasicizma je družbeni razvoj potekal od [[fevdalizem|fevdalizma]] k [[meščanstvo|meščanstvu]], ki se je porajalo kot nov, napredni [[družbeni sloj]] in si začelo ustvarjati svoj lastni slog življenja. Ta prehod se je kazal tudi v umetnosti, ki vselej reagira na premike v razvoju človeške družbe. Za razliko od prejšnjih obdobij, ko je bila [[umetna glasba|umetna]] [[posvetna glasba]] izvajana le v zaprtih krogih premožnejšega sloja, je meščanstvo prineslo [[demokracija|demokratizacijo]] z odpiranjem javnih [[gledališče|gledališč]] in [[koncertna dvorana|koncertnih dvoran]]. S pridobitvijo novega občinstva je bilo širšemu krogu ljudi omogočeno aktivno sodelovanje pri oblikovanju nove umetnosti. Prvi javni koncerti so se začeli v [[London]]u leta [[1914|1714]], v [[Pariz]]u leta [[1725]], na Dunaju pa sredi [[18. stoletje|18. stoletja]].
 
Klasicizem, ki se nanaša na oživitev [[Antika|antičnih]] [[ideal]]ov, se je najmočneje izrazil v glasbeni umetnosti, ker so druge (predvsem upodabljajoče) umetnosti tovrsten preporod doživele že v [[Renesansa|renesansi]] in so se lahko opirale na bogatejšo tradicijo. Glasba antike žal ni ohranjena in zaradi pomanjkanja konkretnih vzgledov je za glasbenike preteklo več časa, kot za tvorce drugih umetniških zvrsti.